Torek, 14. 11. 2023, 15.42
1 leto, 1 mesec
Ministrstvo: Gre za zaščito delavcev, ne preživeto štempljanje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,37
Inšpektorji na terenu namreč pogosto ugotavljajo, da delodajalci delovni čas kršijo namenoma ali iz malomarnosti oziroma zaradi nevednosti. Nič nenavadnega tudi niso prirejene oziroma dvojne evidence.
V ponedeljek stopijo v veljavo novosti pri evidentiranju delovnega časa. Podrobnejše vodenje podatkov o delovnem času, med ljudstvom popularno imenovano tudi "štempljanje", nekateri jemljejo kot relikt iz nekih preteklih časov, drugi pa po tihem upajo, da bo sprememba naredila konec njihovim neskončnim, nikjer zabeleženim in nikoli plačanim prekomerno oddelanim uram. Katere novosti prinaša zakon? Kaj vse bo treba beležiti?
"Pri dopolnjenemu zakonu predvsem ne gre za "štempljanje", kajti elektronsko vodenje evidence delovnega časa bo obvezno le za tiste delodajalce, ki jim je bila že izrečena globa v zvezi z delovnim časom in evidencami," je na predstavitvi dopolnjenega zakona povedala Katja Rihar Bajuk, generalna direktorica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo.
Inšpektorji na terenu namreč pogosto ugotavljajo, da delodajalci delovni čas kršijo namenoma ali iz malomarnosti oziroma zaradi nevednosti. Nič nenavadnega tudi niso prirejene oziroma dvojne evidence, ko marsikateri delodajalec vodi evidence tako, da so v celoti ustrezne in v skladu z zakonom, čeprav je na primer splošno znano, da delavci v določenih obdobjih v določenih dejavnostih delajo več kot osem ur na dan, in to tudi brez dnevnega ali celo tedenskega počitka.
"Elektronsko evidentiranje delovnega časa bo obvezno za že pravnomočno oglobljene kršitelje," poudarja Katja Rihar Bajuk z Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo.
Inšpektorat za delo bo izvajal usmerjeno akcijo nadzora, pri čemer bo približno 50 inšpektorjev pregledovalo skladnost evidenc z dopolnjenim zakonom. Za spremembe so si prizadevali že več let in jih tudi predlagali v svojih poročilih, saj zaradi pomanjkljivih evidenc niso mogli ugotoviti dejanskega stanja. "Delodajalci so se pogosto tudi izgovarjali, da imajo evidence v računovodskem podjetju, tam pa so trdili, da jih ima delodajalec," je primer navedla vršilka dolžnosti glavne inšpektorice Inšpektorata RS za delo Katja Čoh Krageljnik.
Novost je nekaj dodatnih elementov v evidenci
Cilj novosti je, kot poudarjajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, urediti težave glede delovnega časa, odmora in počitka. Evidentiranje delovnega časa ni nekaj novega, saj so morali delodajalci to beležiti že doslej, kar je bila tudi osnova za izplačilo plač. Prav tako je zmotno prepričanje, da je osemurni delovnik nekaj novega, ta je namreč v veljavi že več kot sto let.
Dopolnjeni zakon dodatno opredeljuje pojem delavca, na katerega se nanašajo pravila o evidentiranju. Kot delavec se šteje tudi delavec, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu "pod pogojem, da ga opravlja osebno in je vključen v delovni proces delodajalca ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca".
Ali morajo samostojni podjetniki evidentirati delovni časi in ostalo? Tistim, ki delajo sami zase, ni treba evidentirati delovnih ur, saj za espe na splošno ne velja delovni čas. Seveda pa to ne velja v primeru, da ima espe zaposlene delavce, zanje mora evidence seveda voditi.
Pri poslovodnih osebah in evidentiranju njihovega delovnega časa je ključno vprašanje, na kakšni pravni podlagi poslovodna oseba opravlja delo. Če je vodilna oseba zaposlena v podjetju, je delodajalec zanjo obvezan voditi evidenco o izrabi delovnega časa, če pa funkcijo opravlja na podlagi neke druge pravne osnove, pa ne.
Bojazen: "Se bomo zdaj za vsako čikpavzo ali sendvič štempljali?"
Novost je, da je v evidenco treba vpisati natančen čas prihoda in odhoda na delovno mesto. Beležiti je treba tudi izrabo in obseg odmora med delovnim časom in opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa. Tako se vpisujejo opravljene ure v neenakomernem razporejenem delovnem času in začasno prerazporejenem delovnem času ter tekoči seštevek teh ur v daljšem obdobju. S tem se zagotovi veriga seštevka ter preprečijo popravki za nazaj.
V zvezi s tem Damjan Mašera, vodja sektorja za delovna razmerja na ministrstvu za delo poudarja, da je treba spodbuditi delodajalce k natančni ureditvi pravil v zvezi z delovnim časom. V pravilniku je smiselno opredeliti vse vidike delovnega časa in vse vrste odmorov natančno protokolirati, s čimer se delodajalci izognejo morebitnim nesporazumom z zaposlenimi, recimo glede odmora za kavo, "čikpavze" in podobnega.
Delodajalci so dolžni trajno hraniti evidence o delovnem času kot tudi vso ostalo delovnopravno dokumentacijo, na podlagi katere se vpisujejo podatki v evidenco. Zakon pa ne določa načina oziroma sistema evidentiranja delovnega časa, obvezna pri tem je le revizijska sled.
Delavec bo moral imeti reden vpogled v evidence
Pomembna novost je, da bodo morali delodajalci delavcem zagotavljati vpogled v podatke iz evidence o izrabi delovnega časa. Namreč delavci bodo z novim zakonom morali biti enkrat mesečno obveščeni o vseh podatkih, ki jih zahteva evidenca o izrabi delovnega časa. Na tak način bodo zaposleni hitro opazili, če jim delodajalec pravilno vodi evidenco, poleg tega pa bodo lahko na inšpektorat podali bolj celostne prijave, saj bodo lahko dokazovali potencialno neskladje med evidencami delovnega časa.
Kršitve bodo delodajalce drago stale
Po novem bodo globe za prekrške v zvezi z vodenjem evidenc znašale od 1.500 do 20 tisoč evrov. Prekrški v zvezi z elektronskim načinom vodenja evidenc bodo kaznovani z globo od tri do 20 tisoč evrov, pri čemer bo imel inšpektorat pooblastilo za izrek glob v razponu.
Do zdaj so namreč delodajalci pogosto "izbirali" med različnimi kršitvami, ki so bile zanje ekonomsko ugodnejše.
