SiolNET. Novice Slovenija
1,18

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Intervju z ministrom za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvonkom Černačem

Minister Černač: Prav je, da v prihodnosti teh napak ne ponovimo

1,18

termometer

Zvonko Černač, minister brez resorja, pristojen za razvoj in EU kohezijsko politiko
Zvonko Černač v aktualni vladi zaseda položaj ministra za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Foto: Bojan Puhek

Razvojni zaostanek na posameznih območjih Slovenije se kljub velikim vsotam porabljenih evropskih sredstev v preteklih letih povečuje, opozarja kohezijski minister Zvonko Černač. Slovenija ima do leta 2030 skupaj na voljo 12 milijard evrov evropskih sredstev, od tega 3,6 milijarde ugodnih posojil. Kot eno od glavnih novosti pri črpanju kohezijskih sredstev v novi finančni perspektivi minister iz vrst SDS izpostavlja tri operativne programe, pri čemer bosta zahodna in vzhodna regija ločeni. S tem želimo izboljšati transparentnost in zagotoviti, da se bo razvojni zaostanek, ki ga opažamo na nekaterih območjih Slovenije, končno začel zmanjševati, poudarja Černač.

Gospod minister, vlada je sredi priprav na črpanje evropskih sredstev za novo sedemletno finančno perspektivo. Slovenija je do zdaj vedno imela težave s pripravo projektov, evropska sredstva je vsakič začela črpati z zamudo. Kaj ste oziroma kaj boste storili, da se v novi finančni perspektivi to ne bo ponovilo?

Na Evropskem svetu je bil 21. julija dosežen ne samo odličen, temveč zgodovinski dogovor tako za celotno EU kot tudi za Slovenijo. Če je še na začetku teh pogajanj 17. julija kazalo, da bo Slovenija predvsem na področju zahodne kohezijske regije deležna bistveno manj sredstev v prihodnji finančni perspektivi, se je situacija v teh štirih dneh obrnila. Zahodna regija ima na voljo 350 milijonov evrov več sredstev, kmetijski sklad pa več kot 80 milijonov več evropskih sredstev, kot je bilo za naslednje sedemletno obdobje 2021–2027 prvotno predvideno.

Poleg sredstev za izvajanje evropske kohezijske politike in skupne kmetijske politike bo lahko Slovenija v prihodnjih letih črpala tudi sredstva iz evropskega svežnja za okrevanje Next Generation EU, ki se bo financiral iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, pobude React-EU, Sklada za pravični prehod in Razvoja podeželja. Gre za okvirno 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov posojil.

"Na Evropskem svetu je bil 21. julija dosežen ne samo odličen, temveč zgodovinski dogovor tako za celotno EU kot tudi za Slovenijo," je prepričan kohezijski minister Zvonko Černač. "Na Evropskem svetu je bil 21. julija dosežen ne samo odličen, temveč zgodovinski dogovor tako za celotno EU kot tudi za Slovenijo," je prepričan kohezijski minister Zvonko Černač. Foto: Bojan Puhek

Vlada je takoj po končanih pogajanjih imenovala dve operativni skupini, eno na ravni predsednika vlade #NGS1, drugo pa na ravni državne sekretarke v Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko #NGS2, ter določila časovnico za pripravo osnutka nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost. Tej časovnici sledimo, predvidoma 8. oktobra naj bi ta načrt obravnavali na vladi.

Simona Kustec Lipicer Novice Ministrica Kustec: Novi virus nas v šolah ne bo več presenetil

Je že znano, za katere projekte in reforme na posameznih področjih bomo porabili izpogajan evropski denar? Koliko se mudi s pripravo projektov glede na to, da bi morali sredstva iz sklada za okrevanje porabiti v prihodnjih treh letih?

Časovnica pri skladu za okrevanje je nekoliko daljša in sega do leta 2026, pri dodatnih 312 milijonih evrov iz tako imenovanega sklada React-EU, ki jih ima Slovenija na voljo še v programskem obdobju 2014–2020, pa je časovnica res do konca leta 2023. Slovenija ima do leta 2030 sicer skupaj na voljo 12 milijard evrov evropskih sredstev, od tega 3,6 milijarde ugodnih posojil. Od te številke se na zdajšnjo finančno perspektivo nanaša še 1,8 milijarde evrov sredstev, ki so večinoma že zavezana, niso pa še izkoriščena.

Dodatnih 312 milijonov iz sklada React-EU bomo usmerili v krepitev zdravstvenih sistemov, v izboljšanje pogojev za institucionalno varstvo in dolgotrajno oskrbo, v pomoč podjetjem, da bodo prebrodila te krizne razmere, ohranila čim večje število delovnih mest ter ustvarila nova delovna mesta, predvsem za mlade. Vsa tri področja, ki sem jih omenil, bomo približno enakomerno naslavljali po tretjinah. Vsa področja, ki jih je potrebno v prihodnjih desetih letih okrepiti, bomo naslovili s temi sredstvi in tudi z nacionalnim prispevkom.

Potem pa je tu še naslednji finančni okvir 2021–2027, kjer je na voljo 2,9 milijarde evrov kohezijskih sredstev in okoli 1,5 milijarde sredstev na področju skupne kmetijske politike. Res smo pred zahtevno nalogo. Sami ste omenili, da Slovenija v preteklosti ni optimalno črpala evropskih sredstev, če gledamo črpanje po letih. V finančni perspektivi 2014–2020 je prva sredstva v višini 116 milijonov evrov počrpala šele v letu 2016, naslednje leto potem 200, lani pa 400 milijonov evrov. Če želimo to kvoto v celoti izpolniti, moramo biti pripravljeni na črpanje med 700 milijoni in 1,1 milijarde evrov sredstev letno. S preostalimi ministrstvi se resno pripravljamo na to in vse, kar bo treba narediti v prihodnjih desetih letih, umeščamo v predvidene sheme financiranja.

Tanja Ribič Novice Tanja Ribič nasedla "resnici" o covid-19 verskega radikalca iz ZDA

Kako pa se bodo po novem razdeljevala evropska sredstva? Kako boste zagotovili večjo transparentnost in bolj enakomeren regionalni razvoj?

Vsekakor bomo pravila poenostavili, to je tudi usmeritev Evropske komisije. Dostop do evropskega denarja bo preprostejši kot v tej finančni perspektivi, seveda pa ne bo zmanjšal kontrolnih mehanizmov, da so ta sredstva pravilno porabljena. Načini izkoriščenja sredstev se seveda razlikujejo glede na štiri finančne mehanizme, ki se prepletajo v tem desetletnem obdobju. Prvi je zdajšnji finančni okvir 2014–2020, nadgrajen s prej omenjenim dodatkom React-EU, drugi je Sklad za okrevanje z 1,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov posojil. Ta sredstva bo mogoče izkoristiti na podlagi dokumenta – nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, ki ga bo vlada obravnavala v začetku oktobra in ki ga mora potrditi tudi Evropski parlament. Ko bo ta dokument potrjen, predstavlja osnovo za izvedbo posameznih projektov oziroma programov.

"V novi finančni perspektivi namesto enega načrtujemo tri operativne programe: vzhodna regija, zahodna regija in kohezijski sklad," pojasnjuje Černač. "V novi finančni perspektivi namesto enega načrtujemo tri operativne programe: vzhodna regija, zahodna regija in kohezijski sklad," pojasnjuje Černač. Foto: Bojan Puhek

Potem imamo še naslednja sedemletna mehanizma, se pravi skupno kmetijsko politiko in sedemletni finančni okvir 2021-2027 za področje kohezijske politike. Pri drugem bomo nekatera pravila, ki smo jih imeli zdaj, poenostavili, spremenili pa bomo tudi administrativno shemo izvajanja. V novi finančni perspektivi namesto enega načrtujemo tri operativne programe: vzhodna regija, zahodna regija in kohezijski sklad. To delamo, da bi izboljšali transparentnost, predvsem pa zato, da na ta način počasi sprožimo proces regionalizacije, ki bi se moral zgoditi že v preteklosti, in da zagotovimo, da se bo razvojni zaostanek, ki ga opažamo na posameznih območjih Slovenije, končno začel zmanjševati.

Kljub visokim zneskom sredstev, ki so bila porabljena v preteklih perspektivah in letih, tega namreč žal nismo dosegli. Ker je razvojni zaostanek vedno večji, bomo posebej naslavljali tudi razvojno manj razvita območja v zahodni regiji. Ta je trenutno presegla stopnje razvitosti, ki omogočajo ugodnejše vire financiranja in večji kolač sredstev, vendar pa imamo v okviru te regije območja, ki so razvojno gledano približno na enaki stopnji razvitosti kot nekatera območja v vzhodni regiji. Zaradi tega bomo ta območja posebej naslovili, to vrzel, ki zdaj nastaja, pa bomo v naslednji perspektivi nadomestili z nacionalnim prispevkom.

Konec avgusta ste bili s predsednikom vlade na Brdu pri Kranju na srečanju z župani in direktorji regionalnih razvojnih agencij. Kakšen je bil izkupiček tega srečanja? Od občin in ministrstev naj bi do vas prišli predlogi glede 3.500 projektov v skupni vrednosti 22 milijard evrov.

Posvet z župani in direktorji regionalnih razvojnih agencij je bil zelo dober. Že v pripravah nanj so nam posredovali predloge. Tukaj se je sicer treba zavedati, da gre za veliko različnih projektov na različnih stopnjah pripravljenosti. Gre za približno 11 milijard evrov projektov občin, še za dodatnih 11 milijard evrov predlogov projektov pa je prišlo od ministrstev, pri čemer se nekateri podvajajo. Ta seznam se trenutno čisti, predvsem zato, ker bo na podlagi tega pripravljena umestitev teh projektov v prej omenjene mehanizme, če jih bo seveda mogoče financirati z evropskimi sredstvi.

Te projekte bomo razporedili tudi glede na splošne usmeritve, ki za naslednje sedemletno obdobje veljajo na ravni Evropske komisije, torej da sledimo vsebinam, kot so zeleni prehod, digitalizacija in krepitev posameznih sistemov, zaradi v nekaterih primerih kratkih časovnic pa jih bomo razvrstili tudi glede na stopnjo pripravljenosti. Pomembno je, da se nikogar ne spregleda ter da dobre vsebine in projekte poskušamo podpreti v največji mogoči meri.

Bojan Požar, Melania Trump Novice Nekdanja načelnica generalštaba Ermenčeva pričala proti Požarju o "psihiatriji"

Kako bo s sofinanciranjem projektov na področju prometne infrastrukture? Po nekaterih ocenah Slovenija na tem področju čuti velike potrebe in podhranjenost, na primer pri sodobnejšem železniškem omrežju, tudi pri nekaterih pomembnih cestnih povezavah, na primer pri tretji razvojni osi se zelo dolgo ni nič premaknilo naprej.

Razvoj države mora potekati usklajeno, en del te celote pa predstavlja tudi urejena prometna infrastruktura. Tukaj ima Slovenija na nekaterih delih dobro podlago, na nekaterih delih pa je izjemno podhranjena. Naša prioriteta je, da se poveže vsa Slovenija, ki trenutno ni povezana, na primer Koroška in Bela krajina, in da uredimo tudi manjkajoči del povezave na Primorskem, ki se tudi načrtuje že leta in odlaga, ter da seveda končno pristopimo k malo bolj celoviti modernizaciji železniškega omrežja. Evropska sredstva na tem področju bo mogoče uporabljati v skladu s pravili, ki veljajo, torej da v manjšem delu lahko izkoristimo nepovratna sredstva, v večjem delu pa ugodna posojila. To bomo tudi storili.

"Razvoj države mora potekati usklajeno, en del te celote pa predstavlja tudi urejena prometna infrastruktura. Tukaj ima Slovenija na nekaterih delih dobro podlago, na nekaterih delih pa je izjemno podhranjena," meni Černač. "Razvoj države mora potekati usklajeno, en del te celote pa predstavlja tudi urejena prometna infrastruktura. Tukaj ima Slovenija na nekaterih delih dobro podlago, na nekaterih delih pa je izjemno podhranjena," meni Černač. Foto: Bojan Puhek

Kako uspešni smo bili do zdaj pri črpanju evropskih sredstev v finančni perspektivi, ki se izteka? Nam bo uspelo počrpati vsa sredstva, ki so nam na voljo?

Počrpali bomo vse, bi bila pa kakovost porabe teh sredstev bistveno višja, če bi naši predhodniki pravočasno pripravili vse formalne podlage za črpanje. Od 3,067 milijarde evrov sredstev, kolikor jih je bilo v tej finančni perspektivi na voljo v okviru Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada, je bilo do zdaj počrpanih 1,25 milijarde evrov. V treh letih nas zdaj čaka črpanje 1,8 milijarde evrov iz zdajšnje finančne perspektive. Optimisti bi rekli, da to predstavlja neki izziv, jaz pa pravim, da bi veliko lažje izvajali projekte za prihodnost, če bi v tej finančni perspektivi sredstva bolj enakomerno razporejali po projektih. Zaradi tega je tudi prav, da v prihodnje teh napak ne ponovimo več in da zdaj vzpostavimo neko dinamiko črpanja, ki jo bomo potem spremljali in ji skozi celotno obdobje tudi sledili.

V gospodarstvu med drugim opozarjajo, da v preteklosti razvojni projekti niso bili vezani drug na drugega ter da smo z majhnimi investicijami evropska sredstva preveč razpršili, učinek tega pa je bil na koncu relativno majhen. Razumete to, na kar opozarjajo, in kako se bo to reševalo v prihodnje?

Veliko takšnih primerov je bilo v preteklosti, na primer predvidena gradnja kanalizacije oziroma vodovoda, trasa pa poteka na območju, kjer bi bilo pametno zgraditi tudi kolesarsko stezo. Nekje so prepoznali, da je takšne projekte pametno usklajevati, drugje pa ne, zato dodatnih učinkov tam ni. Podobno je tudi pri vseh preostalih programih in projektih, ki jih je treba medsebojno povezati, težava pa je nastala pri tem, da je vse tri finančne perspektive izpogajala Janševa vlada, vendar do zdaj ni niti ene izvajala v celoti.

"Glede interpelacije notranjega ministra Aleša Hojsa ne pričakujem kakšnih posebnih presenečenj," poudarja Černač. "Glede interpelacije notranjega ministra Aleša Hojsa ne pričakujem kakšnih posebnih presenečenj," poudarja Černač. Foto: Bojan Puhek

Če bo te aktivnosti od prihodnjega leta naprej izvajala ta vlada, bodo načini upravljanja, poraba sredstev, gospodarnost porabe in učinki od denarja, ki bo porabljen za posamezne projekte, bistveno večji kot v preteklosti, predvsem pa bo zagotovljena enakomerna poraba po letih, torej ne bo prihajalo do velikanskih nihanj, kot smo jim bili priče v preteklosti. To je namreč slabo tako za tiste, ki ta sredstva potrebujejo, kot tudi za državo, ki teh odklonov ne more absorbirati. Tudi pri proračunskem načrtovanju je ne nazadnje pomembno, da so finančno-likvidnostni plani čim bolj enakomerni.

Rekli ste, da bodo, če bo te aktivnosti od prihodnjega leta izvajala ta vlada, učinki od porabe teh sredstev višji kot v preteklosti. Kako trdna pa je po vašem mnenju vlada oziroma koalicija pred interpelacijo notranjega ministra Aleša Hojsa? Prejšnji petek je šel premier Janša v državni zbor k poslancem DeSUS, dan prej se je z njimi srečal minister Hojs.

Glede interpelacije notranjega ministra Aleša Hojsa ne pričakujem kakšnih posebnih presenečenj. Ta interpelacija ne bo uspela, saj ni vsebinsko upravičena. Kar pa zadeva delo v koaliciji, to poteka zelo dobro. Kot minister za infrastrukturo in prostor sem sodeloval tudi v drugi Janševi vladi, opažam pa, da je učinkovitost dela v tej koaliciji še večja, kot je bila takrat. Politične zadeve, ki se dogajajo v posameznih strankah, pa trenutno na delo koalicije bistveno ne vplivajo.

Aleš Šabeder, minister za zdravje RS. Novice "Ali sem še ali nisem več minister, ne igra nobene vloge" #video

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • HLKP1948 / 17.09.2020. ob 23:59 0 0

    mater je pameten! je nega čudnu de je minister. pod ajdžejdžejem.

    0 0
delitve: 13
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin