SiolNET. Novice Slovenija
6,08

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Ali sem še ali nisem več minister, ne igra nobene vloge" #video

6,08

termometer

Vsak dan znova sem presenečen, ko iz omare pade kakšen nov okostnjak, brez dlake na jeziku pove aktualni minister za zdravje Aleš Šabeder. Težave in izzivi zdravstva so v zadnjem obdobju dobili tudi politično dimenzijo. Pred poslanci je predlog ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga je pripravila Levica, in ne pristojno ministrstvo. Šabeder, ki je konec novembra že govoril o odstopu, danes poudarja, da njegov obstanek ali odhod ne igra nobene bistvene vloge. Vztraja pa, da mora kot minister braniti zdravstveni sistem in da predlog Levice potrebuje finančna varovala.

Gospod minister, lepo pozdravljeni. V Sloveniji smo letos zabeležili že več kot 40 potrjenih primerov ošpic, lani pa v celotnem letu le devet. Ste zaradi tega zaskrbljeni?

Pravzaprav se približujemo številki 50, kar je pričakovano glede na delež precepljenosti v naši državi. Ta se trenutno giblje med 93 in 94 odstotki, kar je pod spodnjo mejo precepljenosti pri 95 odstotkih. Okužbe se širijo predvsem med mladostniki in starejšimi, ki niso bili cepljeni, imamo pa tudi primere, ko zbolijo starejši, ki so bili cepljeni, vendar je potek bolezni pri njih bistveno lažji. Trenutno smo v okviru, ki še ne pomeni epidemičnih razsežnosti in ne predstavlja širše grožnje za javno zdravje.

Premier Šarec meni, da so določbe iz veljavnega zakona o nalezljivih boleznih, povezane z opustitvijo cepljenja iz medicinskih razlogov, pogosto predmet zlorab. Se strinjate z njegovo oceno in kakšne spremembe se obetajo na tem področju?

Na ministrstvu pripravljamo tudi nov zakon o nalezljivih boleznih, seveda pa imamo še nekaj odprtih vprašanj. Vemo, da so v nekaterih evropskih državah, s katerimi se na področju zdravstva radi primerjamo, postavili zelo kritično zakonsko mejo. V Nemčiji na primer ne dovolijo vpisa v vrtec za otroke, ki niso bili cepljeni proti nalezljivim boleznim.

"Trenutno smo v okviru, ki še ne pomeni epidemičnih razsežnosti in ne predstavlja širše grožnje za javno zdravje," je naraščanje števila primerov ošpic komentiral minister za zdravje Aleš Šabeder. "Trenutno smo v okviru, ki še ne pomeni epidemičnih razsežnosti in ne predstavlja širše grožnje za javno zdravje," je naraščanje števila primerov ošpic komentiral minister za zdravje Aleš Šabeder. Foto: Bojan Puhek

V našem predlogu novega zakona seveda ne bomo šli tako daleč, vendar pa moramo skupaj s stroko poiskati primerno rešitev, da bomo zagotovili dovolj veliko precepljenost, hkrati pa znotraj zakonodaje ne bomo postavljali preveč rigoroznih pogojev.

Pri ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je vaše ministrstvo prehitela Levica. Na neki točki ste celo rekli, da lahko odstopite. Kakšna je zdaj vaša vloga pri tem predlogu zakona, ki je v parlamentarni proceduri? Ali na ministrstvu še pripravljate svoj predlog, ki ste ga napovedovali, ali boste prek poslancev koalicije zdaj poskušali izpopolniti predlog Levice?

Ob koncu dneva moja funkcija niti ni pomembna. Gre za to, da najdemo celovito rešitev v zvezi z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Kot eno od ključnih zakonodajnih sprememb smo na ministrstvu napovedali zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ne rešuje samo vprašanja financiranja zdravstvenega sistema, ampak tudi druga področja. Zato bi si želeli, da je ta del ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja rešen celovito v okviru zakona.

Čeprav smo poleti jasno napovedali, da bomo v začetku leta 2020 imeli pripravljen celovit predlog zakona, s katerim bomo reševali tudi financiranje zdravstvenega sistema, je Levica prišla s parcialno rešitvijo, ki pa v zdravstvenem sistemu nikoli ni dobra. Naloga ministrstva za zdravje je, da pripravimo celovit predlog in pri tem parcialnem predlogu, ki je trenutno v obravnavi v državnem zboru, jasno opozorimo na morebitna tveganja in pomanjkljivosti.

"Na ministrstvu smo naklonjeni ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja," zagotavlja minister za zdravje Aleš Šabeder. "Na ministrstvu smo naklonjeni ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja," zagotavlja minister za zdravje Aleš Šabeder. Foto: Bojan Puhek

Ne nazadnje sta tudi ZZZS in ministrstvo za finance opozorila na morebitni primanjkljaj finančnih sredstev pri predlogu, ki je trenutno v parlamentu. Mi si bomo ves čas prizadevali za konstruktivno sodelovanje, tako pri tem parcialnem predlogu kot tudi pri čimprejšnji pripravi celovitega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Vi pravite, da podpirate ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ampak ob predpostavki, da bo to celovita rešitev, ki ne bo ogrozila finančne stabilnosti zdravstvenega sistema. Ima zakon, ki ga trenutno obravnava državni zbor, vašo podporo ali ne?

Na ministrstvu smo naklonjeni ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Datum 1. januar 2021 bi lahko v tej točki pomenil neko realno časovnico, vendar pa mora biti ta ukinitev premišljena in mora zagotoviti stabilen vir financiranja. Predlog zakona, ki bo šel januarja v tretje branje, potrebuje določena dopolnila v obliki finančnih varoval.

Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja so napovedovale že mnoge vlade, tudi prejšnja Cerarjeva vlada. V medijih se že pojavljajo napovedi, da so komercialne zavarovalnice pripravljene iti tudi na ustavno sodišče. Ni ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pretrd oreh za manjšinsko vlado oziroma koalicijo?

Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenova prej omenjenega ključnega sistemskega zakona je zagotovo potrebna. Seveda smo pričakovali, da se bodo komercialne zavarovalnice borile za svoj nadaljnji obstoj in poskušale najti vse pravne podlage, da zaustavijo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ali bo na koncu dovolj politične volje, da bo zakon sprejet, si za zdaj še ne upam napovedovati.

"Upam, da bo na koncu dovolj politične volje pri vseh političnih strankah, ki danes ali pa že leta vpijejo, kako potrebna je zdravstvena reforma," poudarja Šabeder. "Upam, da bo na koncu dovolj politične volje pri vseh političnih strankah, ki danes ali pa že leta vpijejo, kako potrebna je zdravstvena reforma," poudarja Šabeder. Foto: Bojan Puhek

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je eden od najstarejših zakonov pri nas, sprejet je bil leta 1992, in kot takšen danes zagotovo več ne odgovarja trenutnemu stanju v zdravstvenem sistemu, demografskim potrebam in trendom na področju zdravstva. Upam, da bo na koncu dovolj politične volje pri vseh političnih strankah, ki danes ali pa že leta vpijejo, kako potrebna je zdravstvena reforma.

Priznani kirurg Erik Brecelj pravi, da so rešitve za probleme v zdravstvu načeloma zelo enostavne, če se odklopijo lobiji. Kako vi gledate na problem lobijev oziroma korupcije v zdravstvu? Če se ne motim, je prav vaše vodstvo UKC Ljubljana prijavilo Janeza Zemljariča zaradi poskusa vplivanja pri izbiri vzdrževalca opreme.

Kot sem že večkrat javno povedal, korupcija v zdravstvu zagotovo obstaja. Pred njo si ne smemo in ne moremo zatiskati oči. Obenem je to žal velikokrat tudi predmet političnih obračunavanj in debat, kjer se številke v zvezi s tem napihujejo oziroma prihaja tudi do določenih ocen, ki nimajo resne podlage.

Vsak sum korupcije, ki pride na mojo mizo oziroma o katerem dobimo informacije, nemudoma prijavimo organom pregona. To smo počeli v UKC Ljubljana in to počnemo tudi na ministrstvu, tako da se tudi sami aktivno borimo proti tej korupciji. Veliko ljudi pa to korupcijo izrablja tudi za politične namene. Ob koncu dneva bi jih bilo treba vprašati, koliko prijav so podali sami.

Vi torej pravite, da podobnih klicev, kot je bil na primer omenjeni klic gospoda Zemljariča v UKC Ljubljana, ni tako veliko, kot trdijo nekateri oziroma to želijo prikazati?

Koliko je teh klicev, vam ne znam povedati. Mene osebno ni ne v kliničnem centru ne na funkciji ministra za zdravje še nikoli nihče poklical za kakršnokoli urgiranje pri kakršnemkoli poslu. Zagotovo pa ti klici in korupcija v zdravstvu obstajajo.

"Vsak sum korupcije, ki pride na mojo mizo oziroma o katerem dobimo informacije, nemudoma prijavimo organom pregona," pojasnjuje Šabeder. "Vsak sum korupcije, ki pride na mojo mizo oziroma o katerem dobimo informacije, nemudoma prijavimo organom pregona," pojasnjuje Šabeder. Foto: Bojan Puhek

Pa se takšni poskusi prepričevanja, da je dražji ponudnik boljši od cenejšega, na koncu ne odražajo tudi v poslovanju bolnišnic? Polletni rezultati za letošnje leto so boljši kot lani, bosta pa dve bolnišnici, tudi UKC Ljubljana, ki ste ga vodili pred prihodom na ministrstvo, poslovali z izgubo.

Projekt finančne sanacije bolnišnic je eden izmed bolj uspešnih projektov v zdravstvu, saj se izguba bolnišnic skozi leta zmanjšuje. Leta 2017 je bilo krepko čez 60 milijonov kumulativne izgube, v lanskem letu se je ta prepolovila, letos pa bo še bistveno nižja kot lani. Zagotovo na del negativnega rezultata vplivajo tudi precenjenost, usklajeno delovanje dobaviteljev ter njihov monopolni ali oligopolni položaj.

Ko gre za UKC Ljubljana, pa enega od večjih problemov predstavlja tudi financiranje. Vedeti moramo, da UKC Ljubljana svoje storitve izvaja ne glede na pogodbo, ki jo ima sklenjeno z ZZZS. V zadnji tretjini leta je tako opravil tudi storitve, ki niso plačane v skladu s splošnim dogovorom. V tem primeru pa ne moremo reči, da gre samo za problem bolnišnice.

Septembra letos smo poročali, da je v Sloveniji cena žilne opornice še vedno trikrat višja kot v Nemčiji. Tam jih dobavitelji prodajajo po 90 evrov na kos, v Sloveniji pa posredniki zanje zaračunajo tudi do 190 evrov. Gospod minister, ali slovenske bolnišnice še vedno močno preplačujejo žilne opornice in kam gre razlika v denarju?

Te primerjave, o katerih govorite, so zelo pavšalne. Ne gre za primerjave enakih izdelkov z enakimi izdelki. Tako pri žilnih opornicah kot tudi pri drugih vrstah zdravstvenega materiala imamo izdelke nižjih, srednjih in višjih cenovnih razredov.

To je še eden od primerov, kjer prihaja do izrabe primerjav za politične oziroma populistične namene. Omenjene primerjave s tujino ne pomenijo eksaktne primerjave enakih izdelkov, treba je narediti primerjavo z enakimi ali primerljivimi izdelki.

Ko gre za ljubljansko bolnišnico, po besedah zdravstvenega ministra Aleša Šabedra enega od večjih problemov predstavlja tudi financiranje UKC Ljubljana. Ko gre za ljubljansko bolnišnico, po besedah zdravstvenega ministra Aleša Šabedra enega od večjih problemov predstavlja tudi financiranje UKC Ljubljana. Foto: Bojan Puhek

Ali hočete reči, da je torej žilna opornica, ki jo je kupil UKC Ljubljana, veliko boljša od žilne opornice, ki jo je kupila ena od bolnišnic v Nemčiji?

Nisem stroka. Težko sodim, katera žilna opornica je boljša, ampak želim vam povedati, da moramo biti pri teh primerjavah zelo eksaktni. Seveda pa je tudi pri cenah zdravstvenega materiala možno narediti izboljšave oziroma znižati cene.

V nekaterih bolnišnicah so se v zadnjih mesecih znašli v hudi kadrovski stiski. Ponekod pravijo, da primanjkuje tako medicinskih sester kot tudi zdravnikov. Ali tudi na ministrstvu zaznavate ta problem in kako ga boste reševali?

Po številu kadra zdravstvene nege oziroma medicinskih sester smo malenkost nad povprečjem primerljivih držav ali držav EU, pri zdravnikih pa smo pod povprečjem, vendar ta zaostanek zadnja leta zmanjšujemo. V zdravstvenem sistemu povečujemo tako število zaposlenih v zdravstveni negi kot tudi število zdravnikov. Število zaposlenih nam ne pada, ampak narašča, in sicer tako po številu ljudi kot tudi po masi plač.

Imamo pa posamezna žarišča, kjer dejansko beležimo primanjkljaj kadra, na primer na področju družinske medicine. V zvezi s tem problem zaznavamo tudi pri vpisu na obe medicinski fakulteti, ki zmanjšujeta število študentov, kar po mojem mnenju ni dopustno. Kje pa bomo drugače dobili zdravnike kot iz lastnega šolskega sistema?

Primanjkljaj kadra v slovenskem zdravstvu se izrablja tudi za nabiranje poceni političnih točk, opozarja Šabeder. Primanjkljaj kadra v slovenskem zdravstvu se izrablja tudi za nabiranje poceni političnih točk, opozarja Šabeder. Foto: Bojan Puhek

Na področju zdravstvene nege se medtem število zaposlenih skozi leta povečuje, vendar pa medicinske sestre odhajajo s področij intenzivne terapije na tretji stopnji, kjer so delovne obremenitve največje. Ključni problem je, da je razlika v prihodku med omenjenimi enotami intenzivne terapije in manj obremenjenimi oddelki relativno majhna, le od dva do tri plačne razrede.

Se pa žal dogaja, da se ta primanjkljaj kadra izrablja za nabiranje poceni političnih točk. V določenih bolnišnicah smo imeli primere zapiranja bolnišničnih sob, ki so bili diktirane s strani določenih političnih strank, kar je seveda nedopustno.

V javnosti se pri vprašanju uvoza zdravnikov iz tujine pojavljajo deljena mnenja. Ali imate tudi vi pomisleke glede vstopa tujih zdravnikov in zdravstvenega osebja v slovenski zdravstveni sistem?

Kar se tiče zahtev po strokovnem znanju in znanju slovenskega jezika, imamo to zakonodajno področje dobro urejeno. V naš zdravstveni sistem ne morejo priti zdravniki in medicinske sestre, ki svojega poklica ne bi obvladali skladno z zahtevami stroke. V UKC Ljubljana in Zdravstvenem domu Ljubljana so se udeleževali kadrovskih sejmov in drugih srečanj, predvsem v Srbiji in Črni gori.

Po opravljenih intervjujih z zdravniki, ki so izkazali zanimanje za slovenski zdravstveni sistem, ugotavljajo, da imajo ti primerljivo oziroma zelo dobro znanje medicine. V Sloveniji v skladu z uredbo zadnja leta sicer povečujemo število zdravnikov iz tretjih držav. Letos imamo nekoliko več odziva kot v preteklih letih, vendar pa ta rešitev dolgoročno ne bo dovolj za povečanje števila zdravnikov.

Ob vseh problemih in izzivih, s katerimi se soočate kot minister, smo opazili, da ste na zadnji lestvici priljubljenosti politikov na visokem tretjem mestu, takoj za predsednikom države in premierjem. Čemu pripisujete dejstvo, da uživate tako visoko javno podporo?

Področje ministrstva za zdravje je tisto področje znotraj vlade, kjer trenutno beležimo zelo veliko izzivov. Tako bo tudi v prihodnjih letih, saj je zdravje ne nazadnje tisto, kar se dotika vseh državljanov. Vsi enkrat pridemo v vlogo bolnika, zato smo toliko bolj občutljivi na to področje. Kar se tiče javnomnenjskih anket in lestvic priljubljenosti politikov, pa jih težko komentiram.

"Področje ministrstva za zdravje je tisto področje znotraj vlade, kjer trenutno beležimo zelo veliko izzivov. Tako bo tudi v prihodnjih letih, saj je zdravje ne nazadnje tisto, kar se dotika vseh državljanov," poudarja Šabeder. "Področje ministrstva za zdravje je tisto področje znotraj vlade, kjer trenutno beležimo zelo veliko izzivov. Tako bo tudi v prihodnjih letih, saj je zdravje ne nazadnje tisto, kar se dotika vseh državljanov," poudarja Šabeder. Foto: Bojan Puhek

Ste se ob prihodu na ministrsko funkcijo zavedali zahtevnosti zdravstvenega ministrstva v primerjavi z drugimi resorji v vladi?

Ko sem prihajal na ministrstvo za zdravje, sem se v veliki meri zavedal problematike zdravstvenega sistema. Na ministrstvo sem prišel iz največje slovenske bolnišnice, ki ne nazadnje odraža vse težave in izzive, ki jih ima slovenski zdravstveni sistem. Seveda pa sem vsak dan znova presenečen, ko iz omare pade kakšen nov okostnjak ali pa se pojavi nov problem, ki ga nismo predvideli oziroma pričakovali. Področje ministrstva za zdravje je res zahtevno in polno izzivov.

Boste še minister, če bo predlog Levice o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v državnem zboru na koncu potrjen in sprejet? Ne boste sprejetja tega zakona spet jemali kot svojega neuspeha ali nezaupnice vašemu delu?

Kaj sam mislim, je na tej točki povsem nepomembno. Ali sem še ali nisem več minister, tu ne igra popolnoma nobene vloge. Kot minister pa moram trenutno poskrbeti, da bo financiranje zdravstvenega sistema vzdržno in stabilno. To je moja naloga, braniti moram zdravstveni sistem.

Moj obstanek ali odstop ne igra nobene bistvene vloge, prevladati mora razum in zagotoviti moramo stabilno financiranje zdravstvenega sistema, opozarja Šabeder. Moj obstanek ali odstop ne igra nobene bistvene vloge, prevladati mora razum in zagotoviti moramo stabilno financiranje zdravstvenega sistema, opozarja Šabeder. Foto: Bojan Puhek

Kako se bo na koncu odločila politika, pa je, kot že prej rečeno, drugo vprašanje, ki ga je danes nehvaležno napovedovati. Vendar še enkrat ponavljam, da moj obstanek ali odstop pri tem ne igra nobene bistvene vloge. Prevladati mora razum in zagotoviti moramo stabilno financiranje zdravstvenega sistema. To je ključna točka.

Česa pa si osebno najbolj želite v prihodnjem letu?

Všeč mi je misel, ki jo je v prejšnjem stoletju zapisala ameriška pisateljica Victoria Lincoln. Umetnost poguma je to, da stvari vidiš takšne, kot so. In da kljub temu še vedno verjameš, da zmaga ne pripada tistemu, ki se izogiba slabemu, ampak tistim, ki s polno zavestjo okušajo vsako kapljico dobrega. Zato vam in sebi v novem letu želim veliko poguma, še več dobrega, pa seveda srečo in zdravje.


Preberite še:

Aleš Šabeder Novice Šabeder ne bo odstopil: Imam vso podporo predsednika vlade Aleš Šabeder Novice Šabeder: Naletel sem na alarmantno stanje otroške kardiologije operacija zdravstvo Novice Vlada potrdila načrt za skrajševanje čakalnih dob Janez Zemljarič Novice Argument razkriva: Koga je v UKC Ljubljana poklical Janez Zemljarič #video Janez Zemljarič Posel danes UKC prijavil Janeza Zemljariča policiji

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 23
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin