Milan Brglez položil venca frankolovskim žrtvam in na Teharjah

Pred tem je venec položil tudi v Spominskem parku Teharje. Spominsko območje frankolovskih žrtev je vlada lani na pobudo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije razglasila za kulturni spomenik državnega pomena

Brglez: Naše misli in spomin na tem prostoru gredo v prvi vrsti nedolžnim talcem Kot je v slovesnem nagovoru dejal Brglez, gredo naše misli in spomin na tem prostoru v prvi vrsti nedolžnim talcem, ki so s svojimi življenji plačali za smrt enega samega nacističnega funkcionarja. Druga svetovna vojna je po njegovih besedah za Slovence predstavljala hudo preizkušnjo, ki nas je nepopravljivo zaznamovala vse do današnjih dni.

"To je bil čas, ki so ga poganjali zlo, sovraštvo in nasilje" "Čas druge svetovne vojne je bil eno težjih in bolj tragičnih obdobij ne le naše, temveč tudi evropske zgodovine. To je bil čas, ki so ga poganjali zlo, sovraštvo in nasilje. Vendar pa so tedanji smrtni sovražniki v naslednjih desetletjih dosegli pomiritev in spravo, ki sta z leti prerasla v vsestransko in vsesplošno sodelovanje ter povezovanje," je poudaril predsednik državnega zbora.

Na pogorišču druge svetovne vojne jim je po njegovih besedah uspelo oblikovati skupne vrednote in na teh temeljih zgraditi trdno vseevropsko povezavo, skupnost oziroma unijo, po zaslugi katere evropska celina že 70 let živi v miru in relativnem blagostanju. Danes se ta povezava in njene članice sicer soočamo s številnimi izzivi, vendar pa ostaja Unija v svojem bistvu kljub vsemu trdna in neomajna, njeno vezivno tkivo pa čvrsto in povezujoče, je povedal.

Čeprav tragedije, kot je frankolovski zločin, do neke mere puščamo za seboj in gledamo nanje z določeno zgodovinsko distanco, pa po Brglezovih besedah ne smemo dopustiti, da bi te tragične zgodbe, te bridke izkušnje preteklosti, ki so usmerjale tok naše zgodovine, utonile v pozabo.

Meni, da moramo spomine na dogodke in ljudi ohranjati žive Spomine na dogodke in ljudi moramo ohranjati žive, meni Brglez, ne le, ker so to naše izkušnje in naše lekcije za naprej, ampak tudi zato, da bomo znali vrednotiti sedanjost. Zdi se namreč, da pozabljamo, da je mir temeljna in neprecenljiva vrednota, za katero je bilo prelite veliko krvi, je dodal.

Pripadniki nemške okupatorske vojske so le nekaj mesecev pred koncem druge svetovne vojne, 12. februarja 1945, v celjskih, trboveljskih in mariborskih zaporih, tako kot vsako jutro, šteli zbrane zapornike. Tisti dan pa je bil drugačen, saj so za sto ujetnikov izbrali najhujšo kazen, in sicer smrt z obešanjem.

Kruta zgodba se je dogajala na Stranicah v soteski Graben, kjer so zato, ker so partizani nemškega visokega funkcionarja malo pred tem ubili v Grabnu, nemški vojaki na drevesa ob cesti obesili sto slovenskih domoljubov.