Mi, socialisti!

Obramba, varnost in odpornost

Kako se opredeljujete do povečanja obrambnih izdatkov za glavno opremo Slovenske vojske ter hkratnega povečanja sredstev za odpornost države in družbe (civilna zaščita, ključna infrastruktura, kibernetska varnost)? Prosimo za kratko utemeljitev.

Mi, socialisti! podpiramo povečevanje javnih izdatkov za zaščito pred posledicami vse hitreje napredujočih podnebnih sprememb in za prilagajanje nanje, priprave na ukrepanje ob morebitni jedrski nesreči v Krškem, zagotavljanje socialne varnosti prebivalstva in drugim nevarnostim, ki ogrožajo življenja in dobrobit prebivalk in prebivalcev Slovenije. Ne podpiramo pa povečevanja javnih izdatkov za vojsko in oboroževanje. Tu gre za zapravljanje javnega denarja za izgradnjo zmogljivosti za udeležbo Slovenije v operacijah pakta Nato, katerih namen je zaščita svetovnega reda, v katerem Zahod pleni naravne vire in ljudstva sveta za dobičke svojih korporacij ter hranjenje dobičkov tujih vojaško-industrijskih kompleksov. Poleg tega ne pristajamo na pretvezo izgradnje odpornosti, s katero se militaristična logika iz vojaške sfere preliva v civilno in celotne družbene podsisteme podreja vojaškim ciljem pakta Nato ali Evropske unije.

Ali podpirate uvedbo vojaške dolžnosti oziroma ponovno vzpostavitev obveznega služenja vojaškega roka?

• Če DA, v kakšni obliki? 
• Če NE podpirate obveznega služenja vojaškega roka, katere konkretne mehanizme predlagate za zagotavljanje kadrov, rezerve in operativne pripravljenosti Slovenske vojske ter sistema zaščite in reševanja?

Ponovne uvedbe prisilnega služenja vojaškega roka ne podpiramo. Slovenska vojska v Natu ni namenjena obrambi države, ampak vpetju Slovenije v imperialistične eskapade ZDA in drugih centralnih držav pakta. Ne preseneča, da se državljanke in državljani v tako vojsko nočejo več vključevati niti proti visokemu plačilu in celi vrsti drugih ugodnosti. Mi, socialisti! predlagamo postopno zmanjševanje vojaške sestave ter prerazporeditev kadrov, ki opravljajo družbeno koristne funkcije, kot so zaščita in reševanje, helikopterska nujna medicinska pomoč in podobno, drugim službam znotraj sistema zaščite in reševanja, na primer civilni zaščiti, gasilcem in tako naprej.

Zdravstvo

Katere ključne spremembe bi uvedli za izboljšanje delovanja slovenskega zdravstvenega sistema? Navedite tri ukrepe in kako bi uredili čakalne dobe.

➔ Ukinitev obveznega zdravstvenega prispevka in dvig prispevnih stopenj za zdravstveno zavarovanje. Idealna rešitev bi bila taka, da se OZP spremeni v progresivno dajatev, pri kateri imajo tisti z višjimi plačami tudi višji odstotek prispevka, tisti z nižjimi dohodki pa nižjega.

➔ Sprememba meje, do katere so ambulante družinske medicine dolžne sprejemati nove paciente. Glavarinski količniki morajo biti zastavljeni tako, da ima vsak prebivalec in prebivalka Slovenije možnost opredelitve pri družinskem zdravniku v bližini svojega kraja bivanja.

➔ Ločitev javnega in zasebnega zdravstva. Država mora nehati podpirati kakršnokoli zasebno zdravstveno dejavnost. To vključuje moratorij na izdajo novih koncesij (na vseh ravneh), prenehanje financiranja zasebne zdravstvene dejavnosti podjetij in zavarovalnic v državni lasti in odprava dvoživk oziroma konkurenčna prepoved sočasnega dela javnih zdravnikov še pri zasebnikih in zasebnikih koncesionarjih.

Čakalne dobe se bodo skrajšale, ko bosta javno in zasebno zdravstvo končno ločena in ko bodo javni zavodi tisti, ki bodo nosilci javne zdravstvene oskrbe. Zasebnikom – vključno s koncesionarji – je v interesu, da so čakalne dobe čim daljše, ker le tako lahko dodatno zaslužijo. Čistim zasebnikom to omogoča pritok ljudi, ki so za storitve pripravljeni plačati iz žepa, koncesionarji pa računajo na to, da bo jim država nato z interventnimi programi omogočila, da opravijo še več storitev. Edini način, da spodbude za privatizacijo odpravimo, je konec financiranja zasebnikov iz javnega žepa in opravljanje storitev v javnih zavodih. Le javne bolnišnice in javni zdravstveni domovi delujejo z mandatom oskrbe pacienta in ne z motivom dobička.

Kako bi jasno in sistemsko postavili ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom (financiranje, kadri, dostopnost)?

Ločiti jo je treba na finančni in kadrovski ravni. Vse druge ločnice so nato logična posledica tega. Brez zagotovljenega financiranja iz javne blagajne (ali od ljudi, ki se zaradi predolgih čakalnih vrst zatekajo k zasebnikom) zasebni zdravstveni sektor nima zagotovljenega vira prihodka, na podlagi katerega lahko obstaja. Brez parazitiranja na javnih bolnišnicah pa ostane tudi brez kadra, ki ga zdaj preusmerja iz potrebnih posegov v javnih bolnišnicah k najbolj rentabilnim posegom v lastnih ambulantah.

Draginja in stroški življenja

Kaj boste v prvem letu mandata naredili, da se zmanjša pritisk draginje (hrana, energija, stroški)?

➔ Regulacija cen osnovnih življenjskih potrebščin, energentov in najemnin.

➔ Dvig minimalne plače in uzakonitev pravila, da nobena osnovna plača ne sme biti določena pod minimalno, kar bi navzgor porinilo tudi vse druge delavske plače. Tak zakon smo Mi, socialisti! že vložili v parlamentarni postopek in ta trenutek čaka obravnavo. Dvig zajamčenih pokojnin čez prag tveganja revščine in ustrezen dvig invalidskih pokojnin. Dvig višine in obsega štipendij.

➔ Začetek podružbljanja ključnih verig preskrbe, od živilsko-predelovalne verige do vsaj ene trgovske verige v javni lasti. Nekoč smo imeli Žito in Mercator v javni lasti, s katerima bi lahko država skrbela za dobrobit prebivalstva. Očitno je, da jih moramo v javno lastništvo vrniti, a tokrat z jasnim družbenim mandatom oskrbe prebivalstva z dobrinami po dostopnih cenah, ne z maksimizacijo dobička.

Gospodarstvo in davki

Katere konkretne ukrepe načrtujete za podporo slovenskemu gospodarstvu?

V gospodarstvu s privatiziranimi ključnimi gospodarskimi in finančnimi panogami razvoja gospodarstva ni in ga ne more biti, saj je utemeljeno na izčrpavanju ljudi in okolja, ustvarjena vrednost pa odteka na naslove v tujini. Glavne korporacije, ki so gospodarska infrastruktura, kot so NLB, Petrol, letališče Brnik, je zato treba nacionalizirati in preoblikovati v servis za državljane in gospodarstvo. Preusmeriti se morajo iz maksimalnega dobička za lastnike kapitala v zagotavljanje delovnih mest, razvoja in okoljske preobrazbe doma.

➔ Investicijski cikel, ki bi iz tega sledil, bi dvignil celoto domačega gospodarstva.

➔ Gospodarstvo bi okrepila tudi domača potrošnja, okrepljena z boljšim agregatnim povpraševanjem iz naslova okrepljenih dohodkov zaposlenih v ključnih gospodarskih panogah, podobno splošen dvig razpoložljivega dohodka delavcev, študentov in upokojencev (glej poglavje draginja).

➔ Blagodejnih učinkov se lahko nadejamo tudi iz uvedbe delavskega upravljanja podjetij in krepitve vloge in moči sindikatov za zaščito delavke in delavcev v Sloveniji.

➔ Pregon socialnega in okoljskega dampinga, t. i. gazd, ki so nelegalna, nelojalna konkurenca vsem, ki želijo izvajati gospodarsko dejavnost pošteno.

Ali načrtujete znižanje ali odpravo posameznih davkov (zaposleni, podjetniki, DDV, prispevki)? Posebej navedite, kako bi razbremenili neto plače zaposlenih.

Smiselne bi bile spremembe na področju DDV, ki je regresivni davek, predvsem kar zadeva znižanje DDV za osnovne dobrine in zvišanja DDV za luksuzne dobrine. Neto plače zaposlenih bi zvišali z dvigom bruto plač zaposlenih.

Kako bi nadomestili izpad javnofinančnih prihodkov in katere javne izdatke bi bili pripravljeni zmanjšati?

Javni izdatki, ki bi jih prioritetno zmanjšali, so javni izdatki za nakupe orožja, vohunske opreme in opreme za nadzor ljudi ter vojaške opreme. Izpada javnofinančnih prihodkov ne pričakujemo.

Dolgotrajna oskrba

Ali podpirate obstoječi sistem dolgotrajne oskrbe ter predvidene vire in način financiranja? Če ne, katere spremembe predlagate?

Idejo dolgotrajne oskrbe z vsem srcem podpiramo, a na način krepitve javnih storitev tako v instituciji kot v skupnosti, nikakor pa ne na način njene privatizacije. Način financiranja je zastavljen dobro, prispevki so namreč edini pravičen način za financiranje take storitve. Spremembe, ki jih predlagamo, gredo predvsem v smer odprave nevarnosti, ki jo za javni sistem dolgotrajne oskrbe predstavljajo zasebniki: sistem ne sme temeljiti na koncesijah, ampak na javnih domovih v javni lasti. Podobno oskrba ne more biti odvisna od družinskih članov, ampak jo je treba zagotoviti na profesionalni ravni. Predvsem in interventno pa je treba dvigniti plače zaposlenim, ki skrbstveno delo opravljajo, za najmanj 20 odstotkov: od bolničarjev do medicinskih sester, od strežnic do negovalk.

Zaznava varnosti

Kako ocenjujete, da se je v zadnjih mesecih spremenil občutek varnosti med prebivalkami in prebivalci Slovenije, in kateri dejavniki po vašem mnenju na to najbolj vplivajo?

Vlada Republike Slovenije je s svojim nesorazmernim in rasističnim odzivom na uboj Aleša Šutarja v Novem mestu akter, katerega delovanje je v zadnjih mesecih najbolj vplivalo na občutek varnosti med prebivalkami in prebivalci Slovenije. Krepitev pooblastil represivnega aparata, uvajanje vseobsegajočega nadzora in omejevanje dostopa do socialnih storitev, ki so sledili temu uboju, so sicer logično nadaljevanje leta dolgega procesa ustvarjanja varnostne histerije v državi. Vladajoča politika, ki je leta slepo sodelovala z ameriško in evropsko politiko plenjenja držav svetovne periferije in stopnjevanja konfrontacije z Rusijo in Kitajsko ter ji tudi sledila, zatečeno stanje zdaj v javnosti uporablja kot izgovor, ki naj bi opravičeval večanje obsega vojske in policije, zapravljanje rekordnih zneskov javnega denarja za nakupe orožja po diktatu Nata in vsesplošno militarizacijo družbe in njeno podrejanje zahtevam vojaško-industrijskega kompleksa.

Rezultat je počasna, a vztrajna erozija zavedanja o realnih grožnjah prebivalkam in prebivalcem Slovenije, kot so podnebna kriza, naraščanje družbenih neenakosti, prehranska odvisnost in vse bolj agresivne politike Nata in njihovo nadomeščanje s fiktivno nevarnostjo vsesplošnega ruskega napada ne Evropo, pravljično kitajsko izkrcanje na Grenlandiji in nevarnosti, ki naj bi jih slovenski družbi predstavljale marginalizirane in obubožane družbene skupine brez kakršnegakoli vpliva, kot so Romi.

Kako na splošno ocenjujete t. i. Šutarjev zakon – paket varnostnih ukrepov, sprejet po smrti Aleša Šutarja? Ali menite, da so sprejeti ukrepi ustrezni in sorazmerni z vidika varnosti in varovanja človekovih pravic?

Šutarjev zakon je set ukrepov za policijsko državo, ki uvajajo do zdaj nevidene represivne ukrepe. Zgodba, ekvivalentna doktrini šoka, je v Sloveniji omogočila rubež socialnih pomoči mamicam samohranilkam in brezdomcem, razglašanje varnostno tveganih območij, v katerih ima policija neomejena pooblastila, in omejila pravice vsakogar, ki je obtožen bagatelnega kriminala, še preden je spoznan za krivega. Gre za protiustavne, fašistične ukrepe. Romi so "le" priročen izgovor: socialna in policijska represija je usmerjena v vse državljanke in državljane.

Kako bi kot vlada krepili odpornost države in družbe proti dezinformacijam, tujemu političnemu vplivu in manipulaciji javnega mnenja? Katere ukrepe bi dali v ospredje?

Zahtevali bi popolno transparentnost pri vseh oblikah oglaševanja, ne le pri registriranem političnem oglaševanju, ter izvajali strožji nadzor nad medijskim lastništvom. Pri družbenih omrežjih bi zahtevali transparentni register vseh pravnih oseb, ki ustvarjajo vsebine za slovensko občinstvo. Lastnike družbenih omrežij bi prisili v transparentnost algoritmov za prikazovanje vsebin ter od njih zahtevali korekcije.

Zaupanje v institucije in upravljanje države

Kako bi kot vlada krepili zaupanje javnosti v ključne državne institucije (pravosodje, policija, regulatorji) in hkrati zagotavljali njihovo neodvisnost in učinkovitost?

Zaupanje javnosti v ključne državne institucije je premo sorazmerno z vplivom, ki ga imajo te institucije na življenje prebivalk in prebivalcev. Povedano drugače: dokler bo Furs rubil socialne pomoči revežem, medtem ko bodo kriminalci, kot je Rok Snežič, še vedno na prostosti, v regulatorje ne bo zaupanja. Dokler bo policija skomignila z rameni, medtem ko nekdo v stanovanju pretepa partnerko, hkrati pa z vohunskimi tehnologijami na "varnostno tveganih območjih" izvaja totalni nadzor za vprašljive cilje, v policijo ne bo zaupanja. Dokler bo vsak primer, v katerega je vpleten kdorkoli od politikov, zastaral, medtem ko so primeri zločinov iz sovraštva proti skupnosti LGBT vrženi skozi okno, ne bo zaupanja v sodstvo.

Zaupanje v državne institucije bomo imeli, ko se bodo te ukvarjale s pregonom gospodarskega kriminala, kršenja delavskih pravic in objestnega izigravanja davčne in protikorupcijske zakonodaje. Kapitalistični razred tako preusmeritev fokusa državnih institucij dojema kot poseg v njihovo neodvisnost, saj ga za to dejansko potrebujejo – trenutno so namreč povsem neodvisne pri branjenju privilegijev kapitalistov in pri ignoriranju dobrobiti in pravic delavskega razreda.

Mladi in digitalno okolje

Ali podpirate omejitev dostopa do družbenih omrežij za mlajše od 15 let, kot jo predlaga vlada? Če ne, kako bi sicer sistemsko zaščitili otroke in mladostnike pred tveganji, povezanimi z uporabo družbenih omrežij?

Zavijanje otrok v vato pred delovanjem sveta jim ne pomaga. Prav nasprotno, potrebujejo vodeno odraščanje, v katerem svet lahko kritično presojajo, se v njem znajdejo in njegove tegobe najbolje prenašajo. Ob tem potrebujejo pomoč in podporo, da maksimalno razvijejo svoje potenciale, kolikor jih v nečloveškem kapitalizmu le lahko. Tako otroke kot odrasle je zato treba izobraževati o varni uporabi družbenih omrežij, prepoznavanju nezdrave rabe in kritični presoji vsebin.

Še bolj ključno je delovanje družbenih omrežij kot institucij z gromozanskim vplivom na družbo nasploh. Korporacije, ki si družbena omrežja lastijo, je treba prisiliti, da se odrečejo elementom monopoliziranja pozornosti in ustvarjanja odvisnosti, ki jih zdaj namerno potiskajo v osredje v zasledovanju nadzora in, na zadnji točki, dobička. Motnje pozornosti, izkrivljena samopodoba in razvoj slabih socializacijskih navad so posledica kapitalističnega delovanja sicer javnega prostora, kar družbena omrežja so. A dokončno lahko ta problem rešimo šele, če tehnološke gigante, kot sta Google in Meta, umaknemo s trga in podružbimo – tako kot to za druge oblike javnega prostora že počnemo. Zasebne korporacije z zasebnimi interesi nimajo pravice do odločilnega vpliva in moči v družbi, ki ga v tem trenutku vihtijo, naj gre za vpliv na otroke ali algoritemsko usmerjanje volilnih rezultatov v prid skrajne desnice.

Ob tem je treba spremeniti tudi širše odnose v družbi, tako da bodo starši imeli dovolj časa za svoje otroke, otroci pa dovolj časa za dejansko otroštvo in odraščanje. 

Stanovanjska problematika

Kako vidite prihodnost reševanja stanovanjskega vprašanja v Sloveniji? Katere ukrepe boste podprli ter katere oblike najbolj podpirate (javni in neprofitni najem, tržni najem, lastništvo ali alternativne oblike)?

Stanovanjske krize se je treba lotiti z dveh koncev.

➔ Prvi je obnovitev javnega stanovanjskega fonda – torej fonda stanovanj v javni lasti, v lasti stanovanjskih skladov. Te morajo skladi pridobiti ali z gradnjo ali z odkupom in jih nato oddajati neprofitno – torej s tako najemnino, da se pokrijejo stroški vzdrževanja stanovanja, ne pa tudi investicije.

➔ Drugi konec je na strani praznih stanovanj, katerih lastniki so ljudje, ki v njih ne bivajo. Najprej je treba uvesti pravičen nepremičninski davek presežnih, investicijskih nepremičnin, pri čemer se mora stanovanja, ki niso oddana v dolgoročni najem, dodatno obdavčiti. Nato je treba uvesti enotne smernice za določitev najemnine stanovanj, določiti maksimume in stopiti na prste ljudem, ki stanovanja oddajajo na črno. Stanovanja moramo nehati obravnavati kot investicije in sredstva za plemenitenje premoženja, ampak kot prostor za bivanje, ki morajo biti na voljo vsem. Razlog za nakup stanovanja ne sme biti oddajanje v najem ali varno parkirišče denarja, marveč streha nad glavo, dom.

Koalicija

S katerimi parlamentarnimi strankami (poimensko) ste pripravljeni sodelovati v koaliciji in s katerimi izključujete sodelovanje?

Mi, socialisti! smo pripravljeni sodelovati s sredinskimi strankami, kot so Pirati, Levica, Vesna, SD in Gibanje Svoboda, a pod jasno določenimi pogoji: moratorij na kakršnokoli sprejemanje protidelavskih ukrepov ali ukrepov, ki koristijo le kapitalu, brez širitve delavskih pravic ali pravic družbe; mirovna politika, ukrepanje proti podnebnemu zlomu in draginji, ki tare ljudi – če navedemo nekaj ključnih programskih poudarkov. Brez naše prisotnosti in doprinosa z leve se bojimo, da bo dozdajšnja sredinska politika – ki nam je v tem mandatu dovedla najbolj policijsko, najbolj militaristično in najbolj antisocialno državo do zdaj – še stopnjevala svoje obračanje na desno.

Izključujemo kakršnokoli sodelovanje s strankami desnice, torej s SDS, NSi in malim morjem prihodnjih satelitov SDS, kot so Demokrati, Fokus, SLS, Resni.ca in podobno.