Ponedeljek, 1. 6. 2026, 4.00
1 mesec, 1 teden
Vojaška revolucija, ki spreminja svet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,94
Bodo droni oziroma brezpilotna letala izpodrinili draga lovska letala? Na fotografiji: lovsko letalo F-22.
So zadnja dogajanja v Ukrajini in Iranu dokaz, da so bojna lovska letala že preteklost in jih bodo zamenjali brezpilotni letalniki, pogovorno bolj znani kot droni? "Droni nimajo mater," trdijo zagovorniki uporabe brezpilotnih letalnikov, ki imajo v mislih morebitne žrtve med piloti lovskih letal v vojni.
Kaj nam vojna proti Iranu, v kateri draga ameriška strojna oprema iranskim raketam ni preprečila, da bi ogrozile geopolitična ozka grla, pove o prihodnjih vojnih spopadih, se v britanskem mediju Unherd sprašuje vojaški analitik Bill Sweetman.
Drago reševanje posadke sestreljenega letala
Poučen trenutek se je zgodil 3. aprila letos, ko je Irancem uspelo sestreliti ameriško lovsko letalo F15E nad gorovjem Zagros, globoko v Iranu. Sledila sta dva tesnobna dneva, ko so pripadniki islamske revolucionarne garde in ameriškega iskalno-reševalnega osebja hiteli najti dva preživela pilota.
Pilota so rešili v sedmih urah. Ranjeni častnik orožnega sistema se je medtem skril v gorah, le s pištolo za zaščito. Po operaciji, ki jo je neki visoki vojaški uradnik opisal kot "eno najzahtevnejših in najkompleksnejših v zgodovini ameriških specialnih operacij", v kateri so sodelovali štirje bombniki, 64 lovcev, 48 tankerjev za gorivo, 13 reševalnih letal in več sto vojakov na tleh, sta poškodovanega častnika na koncu pobrali dve rabljeni propelerski letali Airbus, ki sta izvedli nizkotehnološki načrt B.
Iranski napad z droni na ameriško letalsko oporišče
Tako kot vojna proti Iranu je tudi omenjeno reševanje pilotov stalo izjemno veliko denarja. V akciji reševanje so bili uničeni številna drago predelana letala in helikopterji za specialne operacije.
Dvosedežno lovsko letalo F-15E, kakršnega so marca letos sestrelili Iranci.
Poleg tega so nekaj dni pred tem ameriške letalske sile utrpele eno največjih izgub po vietnamski vojni, ko so iranska poceni plastična brezpilotna letala, ki jih poganja komercialna elektronika, napadla ameriško letalsko oporišče Price Sultan v Savdski Arabiji ter pri tem poškodovala več letal tankerjev KC-135 in razstrelila letalo E-3G Sentry z letalskim radarjem.
Ali prihodnost pripada dronom?
Še en nauk so po Sweetmanovem mnenju Američani dobili v vojni: da je mogoče najboljše lovce ujeti v zasedi, in sicer tako, da jih zadenejo z raketami kratkega dosega, ki sledijo infrardeči svetlobi oziroma toplotnemu sevanju in so izstreljen iz vozil s pogonom na vsa štiri kolesa, ki se lahko hitro zlijejo s civilnim prometom.
Vse skupaj se zdi, da ti incidenti potrjujejo pripoved o načinu vojskovanja v 21. stoletju, ki se je gradilo skozi rusko-ukrajinsko vojno in jo zdaj podobno dojemajo mnogi generali v pisarni: dnevi dragih, visokotehnoloških strojev, kot je F-15E (ocenjeni stroški: sto milijonov dolarjev oziroma 86 milijonov dolarjev na kos), so šteti. Prihodnost pripada brezpilotnim letalnikom oziroma dronom.
"Droni nimajo mater"
Smrt lovskega letala ni nova napoved, pojasnjuje Sweetman. Potem ko so leta 1995 reševali še enega ameriškega pilota, Scotta O'Gradyja, čigar F-16C je strmoglavil v bosanskem hribovju, so zagovorniki novega razreda oboroženih brezpilotnih letal (UAV) hitro našli nov slogan: "UAV nimajo mater."
Lovci niso le boleče dragi za nakup. Njihova ura letenja stane več deset tisoč dolarjev ali evrov, rakete zrak-zrak, ki jih nosijo, pa stanejo od enega milijona do dveh milijonov dolarjev (od 860 tisoč do 1,72 milijona evrov).
Drago usposabljanje pilotov
Upoštevati moramo tudi, koliko časa ameriške zračne sile potrebujejo za usposabljanje ljudi za uporabo teh strojev: dve leti za pilota na prvi bojni črti, pet let več, da jih povzdignejo v vodjo formacije, in desetletje ali več za poveljniškega pilota.
Ura letenja v sodobnih lovskih letalih stane več deset tisoč dolarjev ali evrov.
Večje vaje v živo niso le drage, ampak so tudi vse bolj omejenega obsega. Zračni boj je odvisen od elektronskih omrežij – vendar to nasprotniku olajša prisluškovanje, zaradi česar je realistično usposabljanje v živo še težje. To so boleči stroški.
Težave s F-35
Vendar pa je načrtovanje in razvoj novega lovca več kot boleč. ZDA in številni njihovi zavezniki so stavili na Lockheed Martin F-35, projekt, ki novembra praznuje 30. obletnico. Vendar pa težave z novimi računalniki in programsko opremo pomenijo, da F-35, dobavljeni od septembra 2023, še vedno niso pripravljeni za boj, piše Sweetman.
Stroški raziskav in razvoja za novo nadgradnjo elektronike lovca so bili nazadnje ocenjeni na 16,5 milijarde dolarjev (14,2 milijarde evrov), kar je precej več kot polovica stroškov raziskav in razvoja za povsem novi bombnik B-21, ki se je naučil lekcij iz F-35 in drugih programov ter je bil po vseh ocenah veliko bolje voden.
Projekt Edgewing
In ker razvoj lovcev traja desetletja, se bo nasprotnik prilagodil in svet se bo spremenil. Eurofighter Typhoon je bil na primer zasnovan v hladni vojni za nadzvočne raketne dvoboje proti sovjetskim lovcem. Še vedno se razvija in spreminja, predvsem zato, da bi postal boljši bombnik, saj do nedavnega ni bilo vrhunskega letala na nasprotni strani.
Velika Britanija, Italija in Japonska medtem začenjajo Edgewing, nov projekt lovca s prikrito tehniko v okviru programa Global combat aircraft program (GCAP). Eden od izzivov: podjetja, ki sodelujejo v projektu, so se s takšnim projektom zadnjič ukvarjala v začetku 90. let preteklega stoletja, kar pomeni, da so ljudje, ki so v podjetjih projektirali bojne lovce, že zdavnaj šli v pokoj.
Tri vrste dronov
Zato ni čudno, da vojaški načrtovalci in upravljavci proračunov znova razmišljajo o brezpilotnih letalih brez matere, poudarja Sweetman, pri čemer dodaja, da se je treba vprašati, kaj droni sploh so. Vprašanje je zapleteno zaradi dejstva, da pripadniki letalskih sil na splošno sovražijo besedo dron, ki se v resnici nanaša na tri zelo različne stvari.
Dron FVP – nadomestek za minomet
Prva vrsta brezpilotnega letala je brezpilotno letalo s t. i. prvoosebnim pogledom (FPV – First person video), ki si izposoja potrošniško tehnologijo za ustvarjanje visokotehnološkega nadomestka za pehotni minomet. FVP je dovolj poceni za uporabo proti posameznim vojakom. Je natančen in smrtonosen, ima pa omejen doseg, prav tako njegova baterija ni dolgotrajna.
Dron FVP je najcenejša in najosnovnejša oblika drona.
Dron OWA – poceni manevrirni izstrelek
Potem so tu še brezpilotni letalniki za enosmerni napad (OWA – One way attack), kot je iranski šahed, ki v resnici ni brezpilotno letalo, ampak poceni manevrirni izstrelek. Njihovi trupi so izdelani iz ulitih plastičnih lupin, bencinski motorji pa so le malo bolj dovršeni kot motorji vrtnih traktorjev, a imajo natančno vodenje.
Šahed je dron, ki deluje kot poceni manevrirni izstrelek.
Izraelski pionir protiraketne obrambe Uzi Rubin je pred desetletji dejal: "Če imate iPad, imate dele za sistem vodenja." Razvijalci manevrirnih izstrelkov se lahko izognejo lokalnemu motenju satelitske navigacije, saj lahko vsakdo dostopa do slik terena celega sveta. Brezpilotni letalniki OWA za iskanje ciljev uporabljajo te slike terena in lastne kamere.
Droni, ki so reaktivni lovci
Tretji razred brezpilotnih letal, ki jih aktivno razvijajo v ZDA in Franciji ter na Švedskem in drugod, je večji po svojih merah. Podobni so majhnim reaktivnim lovcem, letijo s hitrostjo več kot 960 kilometrov na uro in nosijo enako orožje kot današnja bojna letala s posadko.
Trije razredi predstavljajo različne grožnje za lovce. Junija 2025 so Ukrajinci v Rusijo v domiselno predelanih tovornjakih pretihotapili več kot sto brezpilotnih letal FPV, ki so se nato pojavili in uničili vsaj deset letal na petih lokacijah. Kljub temu se ponovni uspeh zdaj zdi malo verjeten, saj ni več mogoče uporabiti elementa presenečenja.
Poceni uporaba dronov tipa šahed
Izstrelki tipa OWA oziroma šahed so grožnja lovcem, ker lahko večino svojega dela opravijo poceni in brez tveganja za pilote. Čeprav se nenehno razpravlja o stroških na enoto rakete šahed in njenih ruskih različic, večina ocen kaže, da gre za več deset tisoč dolarjev oziroma evrov. Z drugimi besedami: stanejo približno toliko kot znaša strošek enournega letenja lovca.
Ti manevrirni izstrelki niso neopazni, vendar jih je zaradi njihove majhnosti težko sestreliti, ker so poceni in jih je mogoče programirati, pa se jih lahko na desetine zgrne na tarčo in hkrati udari iz različnih smeri. Imajo tudi dovolj dolg doseg, da dosežejo letalske baze daleč za linijami, zato lahko neposredno ogrozijo lovska letala na tleh.
Sestrelitev šaheda je dražja od njegove izstrelitve
In če uporabiš bojne lovce, da jih prestrežeš in uničiš, si na napačni strani težave stroškovne omejitve: sestrelitev enega od dronov tipa šahed te stane več, kot je tvoj nasprotnik plačal za njegovo izstrelitev, pojasnjuje Sweetman.
Lovska letala so vsestranska, kar je razlog za njihov nadaljnji obstoj.
Droni razreda majhni reaktivni lovec so namenjeni za zamenjavo lovcev s posadko. Imajo podoben doseg in hitrost kot lovci s posadko, slabše pa se odrežejo pri hitrem pospeševanju. Teoretično bi morali biti dolgoročno tudi cenejši, saj lovsko letalo večino svojih letalnih ur porabi za usposabljanje pilotov. Vprašanje pa je, ali lahko droni omenjenega razreda hitro pridejo v uporabo.
Trenutno je zato še največ zagona pri drugem razredu dronov, tj. pri brezpilotnih letalih kot poceni manevrirni izstrelki. Pojavlja se na desetine podjetij in nekatera od njih izdelujejo dvojnike šaheda.
Razvoj novih dronov
Druga (kot je nizozemski Destinus, izdelan v sodelovanju z nemškim orožarskim velikanom Rheinmetall) razvijajo lastne navigacijske sisteme, odporne proti motenju signalov. Oblikujejo tudi lastne dele trupa in lastne reaktivne motorje.
To orožje bo podvrženo manj strogim testiranjem kot natančni in uveljavljeni manevrirni izstrelki (kot sta ameriški tomahawk ali britansko-francoski Storm Shadow) in bo zgrajeno po komercialnih in ne toliko po vojaških standardih. To bi lahko pomenilo več napak, vendar za veliko manj kot desetino stroškov.
So poceni, navigirajo lahko, tudi ko je GPS moten, in prepoznajo svoje cilje ter izbirajo ciljne točke s preprostimi dnevnimi ali infrardečimi kamerami.
"Lovska letala se bodo prilagodila"
Torej, ali je igra za lovska letala končana, se sprašuje Sweetman. Prepričan je, da še ne. "Lovska letala bodo storila tisto, kar so v svoji 110-letni zgodovini večkrat storila: prilagodila se bodo. Lovska letala med letom 1915 in 1940 so bila precej preprosta: en pilot, motor spredaj, fiksni mitraljezi. V drugi svetovni vojni so se pojavila večja in bolj kompleksna letala, nekatera z radarjem, nekatera, kot je legendarni ameriški lovec mosquito, pa dovolj velika, da so lahko nosila bombe."
Švedi načrtujejo mešane formacije lovskih letal gripen s posadko (na fotografiji) in brezpilotnih lovskih letal.
Konec petdesetih let prejšnjega stoletja je prinesel nadzvočno hitrost in vodene rakete, topovi pa so izginili, dokler izkušnje v Vietnamu niso pokazale, da so tako topovi kot manevrska sposobnost še vedno potrebni, kar je privedlo do specifikacij za današnja F-16 in F-15.
Široka uporaba lovskih letal
Lovci so torej vsestranski. Edini cilj, ki lovcu še nikoli ni bil dodeljen, je podmornica. V kombinaciji s tankerjem in/ali tovornim letalom, ki je samo po sebi predelano potniško letalo, lahko lovec zadene cilje, oddaljene več kot 1.600 kilometrov od svoje baze, ali pa se razporedi po svetu.
Poceni manevrirni izstrelki niso alternativa lovcu, temveč dopolnjujejo njegovo prilagodljivost in doseg. Lovci natančne manevrirne izstrelke nosijo že od začetka 21. stoletja.
Švedski projekt mešanih formacij
Sweetman opozarja na švedski načrt, da bi hkrati uporabljali lovce gripen s posadko in z njimi povezana brezpilotna letala velikosti lovca. "Formacija se razprostira čez več deset kilometrov neba. Letalo brez posadke je lahko spredaj na nizki višini, ne oddaja signala na svojih aktivnih radarjih, ampak je pripravljeno na izstrelitev orožja s časom leta v nekaj sekundah." Mešane formacije lovcev s posadko in brezpilotnih lovcev bi lahko podpirala umetna inteligenca.
