Ponedeljek, 1. 6. 2026, 22.13
1 mesec, 1 teden
Ostrc za krajšanje čakalnih vrst napovedal aktiviranje vseh razpoložljivih zmogljivosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,68
Ostrc je med ključnimi cilji izpostavil pravočasen dostop do kakovostne zdravstvene obravnave pod enakimi pogoji za vse prebivalce Slovenije. Prepričan je, da je danes ključna težava ustrezna organizacija kapacitet v sistemu. Med drugim je napovedal digitalno spremljanje izrabe magnetne resonance in CT-diagnostike v realnem času, digitalno spremljanje operacijskih terminov, zmanjšanje neizkoriščenih terminov in aktivno digitalno prerazporejanje programov med izvajalci.
Kandidat za ministra za zdravje Tadej Ostrc je dobil zeleno luč pristojnega odbora DZ. Njegovo predstavitev je kot ustrezno ocenilo enajst članov odbora, štirje pa so menili, da ni ustrezna. V predstavitvi se je med drugim zavzel za dostopnost zdravstva, tudi z aktivacijo vseh razpoložljivih zmogljivosti, reorganizacijo in digitalizacijo sistema.
Kandidat za ministra za zdravje Tadej Ostrc se zavzema za dostopnost zdravstvenega varstva, okrepitev primarnega zdravstva in zagotovitev finančne vzdržnosti.
Na zaslišanju pred pristojnim odborom DZ je kandidat poudaril, da država ne potrebuje še ene reforme sistema, ampak reorganizacijo. Manjše organizacijske spremembe v sistemu bi namreč po njegovem mnenju bolnikom prinesle krajše čakalne dobe. Prepričan je, da je naloga nove ekipe stabilizacija, modernizacija in učinkovitejše upravljanje sistema.
Ostrc je med ključnimi cilji izpostavil pravočasen dostop do kakovostne zdravstvene obravnave pod enakimi pogoji za vse prebivalce Slovenije. Prepričan je, da je danes ključna težava ustrezna organizacija kapacitet v sistemu. Med drugim je napovedal digitalno spremljanje izrabe magnetne resonance in CT-diagnostike v realnem času, digitalno spremljanje operacijskih terminov, zmanjšanje neizkoriščenih terminov in aktivno digitalno prerazporejanje programov med izvajalci.
Prepričan je, da je treba za krajšanje čakalnih vrst aktivirati vse razpoložljive zmogljivosti pod enakimi pogoji. Zavezal se je, da bo Slovenija ostala evropski javni zdravstveni sistem, pri tem pa poudaril, da mora biti javni zdravstveni sistem predvsem dostopen.
Okrepitev primarne zdravstvene ravni na vseh področjih
Med ključnimi usmeritvami je izpostavil tudi okrepitev primarne zdravstvene ravni na vseh področjih. Pri tem je izpostavil administrativno razbremenitev zdravnikov na primarni ravni z digitalizacijo in avtomatizacijo in spodbujanje sodobnih multidisciplinarnih timov, ki vključujejo diplomirane medicinske sestre, klinične farmacevte, fizioterapevte, psihologe, kineziologe in druge specialiste. Napovedal je, da bodo posebno pozornost namenili tudi območjem države s slabšo dostopnostjo do zdravstvenih storitev, saj ta po njegovih besedah ne sme biti odvisna od "poštne številke pacienta".
Opozoril na kadrovsko izčrpanost zdravstvenega sistema
Ostrc kot enega največjih problemov slovenskega zdravstva izpostavlja kadrovsko izčrpanost sistema. Pri tem je poudaril, da bodo končali "vojno z zdravstvenimi delavci", saj ti niso sovražniki javnega zdravstva, ampak razlog, da sistem deluje. Med prioritetami je navedel izboljšanje pogojev dela, zmanjšanje izgorelosti, administrativno razbremenitev, stabilizacijo kadrovske slike, razvoj specializacij, mentorstvo mladim in dolgoročno načrtovanje kadrovskih potreb.
Zavzel se je tudi za reorganizacijo nujne medicinske pomoči in vzpostavitev helikopterske nujne medicinske pomoči. Napovedal je, da bodo posebno pozornost namenili stabilizaciji urgentnih ekip, dodatnemu usposabljanju, izboljšanju pogojev dela in dolgoročnemu kadrovskemu načrtovanju.
Ostrc je napovedal delovanje v smeri zagotavljanja finančne vzdržnosti sistema. Pri tem se je zavzel za modernizacijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v sodobnega, učinkovitega in transparentnega deležnika. Prepričan je, da mora zavod postati aktiven kupec zdravstvenih storitev.
Izpostavil tudi področje redkih bolezni
Posebej je izpostavil še zagotavljanje operativne odpornosti sistema in pripravo na epidemije, večje nesreče, kibernetske napade in druge krizne situacije. Pri tem je izpostavil pomen digitalizacije za manj administracije, hitrejše odločanje, boljšo dostopnost in boljšo organizacijo sistema. Po njegovih besedah je treba vzpostaviti delujočo e-kartoteko, enoten pregled pacientovih poti, digitalno triažo, telemedicino in uporabo umetne inteligence tam, kjer lahko izboljša odločanje in organizacijo sistema.
Kot posebej pomembno področje je izpostavil tudi redke bolezni. Prepričan je, da to ni več medicinsko vprašanje, temveč vprašanje pravičnosti sistema, dostojanstva države in odnosa družbe do najbolj ranljivih otrok in družin.
