Volitve 2026
Janez Janša
Četrtek, 21. 5. 2026, 16.52
3 tedne, 3 dni
Ustavni pravnik Andraž Teršek: Realno je pričakovati, da bo ustavno sodišče pritožbo zavrglo ali zavrnilo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,22
Andraž Teršek
"Čeprav je javno opozarjanje na grob poseg paraobveščevalnih operacij v integriteto volilnega procesa in zavzemanje za varovanje države pred tem utemeljeno, pa je v tej zadevi vseeno realno pričakovati, da bo ustavno sodišče pobudo in pritožbo zavrglo ali zavrnilo," na vprašanje, kakšna je možnost, da ustavno sodišče ugodi pritožbi glede afere Black Cube in marčevske parlamentarne volitve razveljavi, odgovarja ustavni pravnik Andraž Teršek. Z njim se strinja ustavni pravnik Saša Zagorc, ki je opozoril, da vsebinske presoje sploh ne bo, če ne bodo najprej izpolnjeni procesni pogoji. Sam sicer meni, da je vložena ustavna pritožba namenjena tudi ustvarjanju medijskega učinka in kot poskus pritiska volivcev za uveljavljanje politične odgovornosti, do neke stopnje pa tudi moraliziranju.
Nekdanji minister za zdravje Dušan Keber, ki je danes aktiven član civilne iniciative Glas ljudstva, je skupaj s še 29 državljani vložil pritožbo na ustavno sodišče. Ta se nanaša na afero Black Cube in domnevni vpliv na marčevske parlamentarne volitve, zaradi česar naj bi se zgodila kršitev pravice do svobodnih in demokratičnih volitev. Vlagatelji ocenjujejo, da so bile volitve protiustavne in jih je treba razveljaviti. Poleg Kebra ja pritožbo na ustavno sodišče ob podpori poslancev Svobode vložil tudi raper Darko Nikolovski, ki je marca kandidiral za poslanca na listi Svobode. Vlagatelji od ustavnega sodišča pričakujejo, da bo zadevo obravnavalo prednostno.
Ustavna pravnika Saša Zagorc in Andraž Teršek menita, da bo ustavno sodišče vloženo pritožbo zavrglo oziroma jo zavrnilo. Kot pravi Teršek, so glavni razlogi za to, poleg priznanja pravnega interesa vlagateljev, strogi procesni in dokazni standardi.
"Vlagatelji, med drugim, ne razpolagajo z dokončnimi ali pravnomočnimi ugotovitvami kriminalistične preiskave, zato bo zelo težko ponuditi nesporen dokaz o vzročno-posledični zvezi, da je afera dejansko spremenila volilno voljo volivcev in končni rezultat volitev v obsegu, ki je dejansko vplival na končni izid volitev. Je pa to možno. Dodaten razlog za pričakovano zavrženje pa je procesno načelo subsidiarnosti, saj ustavno sodišče vselej zahteva predhodno izčrpanost razpoložljivih pravnih sredstev, najprej pred Državno volilno komisijo in pristojnim organom Državnega zbora RS. Drugačen pristop ustavnega sodišča je možen, ne zdi pa se verjeten. Radikalni ukrepi, kot sta razveljavitev volitev ali blokada oblikovanja vlade, bi sprožili ustavno krizo najvišje stopnje, zato bo sodišče to zadevo najverjetneje zaključilo s procesnim zavrženjem," ocenjuje Teršek in ob tem doda, da bi bilo vse drugo "zanimivo presenečenje".
Zagorc: Če ne bodo izpolnjeni procesni pogoji, vsebinske presoje sploh ne bo
Saša Zagorc je ustavni pravnik in profesor na ljubljanski pravni fakulteti.
Tudi Zagorc opozori, da nihče ne ve, kakšni so dokazi, niti kaj piše v ustavni pritožbi in ali je ta ustrezno procesno pravno zastavljena.
"Procesno vprašanje je že, ali so ti posamezniki uporabili vsa pravna sredstva, ki so jim bila na voljo že pred vložitvijo ustavne pritožbe, torej ali so vlagali ugovore na volilne komisije v volilnih enotah, ali so poskušali v DZ uveljavljati dejstvo, da nimajo na voljo ustreznih pravnih sredstev, da bi lahko uveljavljali svoje pravice. Dodatno vprašanje je, zoper kateri oblastni posamični akt pravzaprav vlagajo ustavno pritožbo, in podredno, ali so pritožniki vložili tudi pobudo za presojo ustavnosti zakonodaje. Če ne bodo izpolnjeni procesni pogoji, vsebinske presoje sploh ne bo," je jasen Zagorc.
Naslednja so vsebinska vprašanja, in sicer kaj se je v resnici zgodilo v času volilne kampanje in kdo bo to dokazoval ter kako so razporejena dokazna bremena in standardi, kakšni sta intenzivnost in številčnost teh domnevnih ravnanj, npr. ali je eno takšno ravnanje zadosti, da kakorkoli vpliva na razumevanje poštenosti volitev, razloži Zagorc. "Med relevantnma vprašanja lahko uvrstimo, ali imajo domnevna ravnanja, ki bi bila potencialno dokazana, takšno težo, da bi vplivala na svobodno oblikovanje volje volivcev, ali smo bili volivci z njimi seznanjeni že pred volitvami in ali je zaradi tega domnevnega ravnanja treba poseči v najbolj strog ukrep, to je razveljavitev volitev," še doda.
"Slovenska zakonodaja ima določene težave z ureditvijo tako imenovanega volilnega spora, torej postopkov, s katerim lahko volivci in drugi deležniki kar se da učinkovito zavarujejo svoje pravice in splošne interese znotraj volilnih postopkov, kot so volilna pravica, demokratičnost in poštenost volitev. Že nekaj časa je znano, da tukaj obstajajo pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti," je opozoril ustavni pravnik Saša Zagorc.
"Zdi se, da je pravni vidik bolj postranski"
Zagorc meni, da je vložena ustavna pritožba namenjena tudi ustvarjanju medijskega učinka in kot poskus pritiska volivcev za uveljavljanje politične odgovornosti, do neke stopnje pa tudi moraliziranju. "Morebiti je to v prvem planu, medtem ko se zdi pravni vidik bolj postranski. O tem govorim zato, ker je do vložitve ustavne pritožbe prišlo dolgo potem, ko je bilo izdano poročilo o izidu volitev, ko so bili potrjeni mandati v DZ, ko je bil izvoljen njegov predsednik in ko gre oblikovanja vlade že proti koncu," opozori Zagorc in ob tem doda, da bi morali vlagatelji pritožbe argument, da se je zgodila kršitev pravice do svobodnih in demokratičnih volitev, uporabiti nekaj mesecev nazaj.
Čeprav gre po besedah obeh sogovornikov pričakovati, da vlagatelji s pritožbo ne bodo uspešni, lahko ustavno sodišče po besedah Terška v obrazložitvi vseeno za vnaprej postavi načelne standarde, usmeritve zakonodajalcu ali celo zahteve za zavarovanje prihodnjih volitev pred takimi in podobnimi grožnjami za integriteto volilnega procesa in zavarovanje državne suverenosti in ustavne substance.
Forenzična preiskava posnetkov v aferi Black Cube se nadaljuje
Medtem še naprej teče intenzivna forenzična preiskava posnetkov v aferi Black Cube. Sekretariat Sveta za nacionalno varnost (SNAV) je na sredini seji obravnaval poročilo o forenzični preiskavi posnetkov, ki je po besedah državnega sekretarja za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade Vojka Volka pokazala, da so bili posnetki objavljeni z namenom manipulacije in vplivanja na volivce ter da gre za podobnosti, kot jih poznamo iz tujine.
Posnetke iz afere Black Cube, ki so bili objavljeni na spletni strani Anti Corruption 2026 in anonimnem profilu na Facebooku Maske padajo, je policija pred časom posredovala v strokovno presojo forenzičnemu laboratoriju v tujini. Poročilo so prejeli v ponedeljek, ugotovitve pa za zdaj javnosti še niso znane.
