SiolNET. Novice Slovenija
1,58

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Težave slovenskih tiskanih medijev

Mediji so steber demokracije. Ali je to tudi papir?

1,58

termometer

Delo Revije. |  | Foto: Andreja Lončar
Foto: Andreja Lončar

Potem ko smo pisali o vse večjih težavah slovenskih tiskanih medijev in možnostih državne pomoči, smo o razmerah in morebitnih rešitvah povprašali odgovorna urednika še dveh tiskanih dnevnikov, časnika Finance in Primorskih novic. Čeprav oba časnika delita usodo preostalih tiskanih dnevnikov, so se na Financah odločili, da v prihodnjem letu tiskanega časopisa ne bodo več izdajali, ampak le še digitalno različico. "Mediji so in ostajajo eden od stebrov demokracije. Nista pa steber demokracije ne papir ne tisk," pravi Simona Toplak s Financ.

"Da je v dobi digitalizacije in ne nazadnje v obdobju zelenega prehoda tiskani medij – torej papir – steber demokracije, je podobno, kot če bi v času Gutenberga govorili, da je prižnica temelj za širjenje kritične misli," morebitno reševanje tiskanih medijev za vsako ceno komentira Simona Toplak.

Odgovorna urednica poslovnega časnika poudarja, da so na Financah že desetletje osredotočeni na organizacijske in poslovne izzive digitalizacije. Pravi, da v nasprotju z drugimi mediji spodbujajo branje na spletu, velika večina njihovih naročnikov jih prek spleta tudi spremlja in so za to tudi pripravljeni plačati.

Časopisi Novice Slovenski tiskani mediji v vse večjih težavah. Kje so rešitve?

Na ta način zagotavljajo stabilno poslovno okolje za okoli sto zaposlenih, pravi. Tudi zato, ker so se prilagodili digitalizaciji, poslujejo z dobičkom in ne napovedujejo grozeče insolventnosti družbe. Priznava sicer, da zadnje podražitve papirja, tiska in distribucije vplivajo na posel, niso pa ključne pri usmeritvi, da je prihodnost prenosa informacij do bralcev digitalna.

Izvode Primorskih novic težko prodajo

Odgovorni urednik Primorskih novic Denis Sabadin priznava, da se je njihov dnevnik znašel v enakih težavah kot preostali slovenski tiskani mediji, pa tudi veliko evropskih. Na Primorskih novicah o možnosti ukinitve tiskanega časopisa za zdaj ne razmišljajo, čaka pa jih razmislek v smeri zmanjšanja frekvence izhajanja časopisa, pravi Denis Sabadin. | Foto: Primorske novice Na Primorskih novicah o možnosti ukinitve tiskanega časopisa za zdaj ne razmišljajo, čaka pa jih razmislek v smeri zmanjšanja frekvence izhajanja časopisa, pravi Denis Sabadin. Foto: Primorske novice

"Tudi nam se ni uspelo izogniti trendu padca naklade, zato so tudi težave podobne kot pri drugih medijih. Stroški se povečujejo, v zadnjem letu še izraziteje, prihodki pa zaradi neizbežnega padca naklade upadajo," opozarja Sabadin.

Padanje naklad je trend v razvitem svetu. "Ljudje sicer ne berejo manj, a za zahtevne in kakovostne novinarske vsebine niso več pripravljeni plačati. Velik del družbe se zadovolji z informacijami, ki so na digitalnih platformah na voljo brezplačno. Posledično tiskani mediji opažamo padce oglasnih prihodkov. Tu smo v primerjavi s televizijskim oglaševanjem v podrejenem položaju, trenda pa ne moremo obrniti sebi v prid," pojasnjuje Sabadin.

Dodaja, da je na Primorskem veliko prodajnih mest oziroma trafik zaprlo svoja vrata, zato svoj izdelek težko prodajajo. Vedno težje najdejo dostavljavce časopisov za razvoz naročnikom, saj se s padanjem naklade tudi dostavljavcem računica ne izide več. Tako so bili lani zaradi naraščanja stroškov papirja in energentov primorani v podražitev časopisa. Po njihovih analizah pa bralci naročnine najpogosteje odpovedujejo prav zaradi naraščajočih stroškov.

Papir, tisk in distribucija bodo še dražji

A Toplakova opozarja, da se nista spremenila le udobje ljudi in način dostopanja do informacij. "Pri medijih – tiskanih in drugih – ne gre le za vprašanje cene ter obsega naročnin in oglasov. Cene in izzivi tiska so širši in zelo tesno povezani z ekonomsko-političnimi odločitvami za zeleni prehod. Papir, časopisni papir, tisk, distribucija, vse to bo samo še dražje. Odločitev o zmanjševanju plastike pomeni povečevanje povpraševanja po papirju, to pomeni višjo ceno. Papirnice so velike porabnice energije, distribuciji in logistiki primanjkuje ljudi. Naj vam postavim absurdno vprašanje: če bi lahko pakirali in razvažali samo eno – bi bila to zdravila ali tiskani časopisi?" se sprašuje Toplakova.

Simona Toplak je prepričana, da razvoj tehnologij, ponudba, povpraševanje, sprememba navad bralcev, oglaševalcev, prerazporeditev razpoložljivega dohodka in tako dalje vodijo v digitalno. | Foto: Aleš Beno/Finance Simona Toplak je prepričana, da razvoj tehnologij, ponudba, povpraševanje, sprememba navad bralcev, oglaševalcev, prerazporeditev razpoložljivega dohodka in tako dalje vodijo v digitalno. Foto: Aleš Beno/Finance Prepričana je, da razvoj tehnologij, ponudba, povpraševanje, sprememba navad bralcev, oglaševalcev, prerazporeditev razpoložljivega dohodka in tako dalje vodijo v digitalno. "Zato smo se na Financah odločili, da v prihodnjem letu – torej predvidoma leta 2024 – pri tiskani izdaji Financ preidemo od 'digital first' na 'digital only'. Ne zato, ker bi bili v težavah, ampak zato, da še naprej ustvarjamo dobiček. Brez dobička je vsako podjetje v težavah. Manager kot tiskano izdajo ohranjamo. Ne le to, razširili ga bomo s projekti, ki bodo samostojno poslovno uspešni. To je poslovni model, za katerega ocenjujemo, da bo prinašal dobre rezultate, da bo zagotavljal stabilno poslovanje v zdajšnjih tržnih pogojih. To je zdrav poslovni model," pravi Toplakova.

Dodaja, da se bodo, če se bodo pogoji na trgu zaradi tržnih zakonitosti ali pa zaradi arbitrarnih odločitev in ukrepov politike spremenili, odzvali. Tako kot se pravočasno odzivajo na druge spremembe.

Primorske novice se vrtijo v začaranem krogu

Sabadin medtem priznava, da ima spletna različica Primorskih novic, v kateri so določeni članki plačljivi, težave in da jim spletnih vsebin ni uspelo pretvoriti v denar. Članke morajo imeti plačljive, saj bi sicer dodatno izgubljali naročnike na tiskane časopise. Znašli so se v začaranem krogu. Število spletnih naročnikov se je sicer nekoliko povečalo, a ne v zadostni meri.

"Na neki način smo kaznovani tudi s tem, ker nismo nacionalni medij, temveč regionalni. Že pred leti smo se lotili zmanjševanja stroškov. Tako pri zunanjih sodelavcih kot pri zmanjševanju števila zaposlenih novinarjev. Pretežno je šlo za upokojitve in mehka odpuščanja, namesto katerih nismo zaposlovali novih novinarjev. Uredništvo je v primerjavi z desetletjem nazaj prepolovljeno, obremenitve obstoječih delavcev so gromozanske. Pri tem moram pohvaliti veliko lojalnost novinarjev tako do poklica kot tudi do podjetja. Opravijo več dela, kot so zanj plačani," pravi Sabadin.

Državna pomoč ni dolgoročno vzdržna

Pri Primorskih novicah, ki so del skupine Media24, iščejo intenzivne sinergije s kompatibilnimi mediji znotraj skupine. S časnikoma Večer in Svet24 so tako uvedli obojestransko izmenjavo člankov. S tem so zadržali količino in kakovost vsebin, hkrati pa zmanjšali stroške. "Če bo država oziroma družba želela obdržati raznovrstno in kakovostno novinarstvo, bo morala priskočiti na pomoč. Čeprav smo slovenski mediji povsem skrčili stroške uredništev, so nas v zadnjem letu udarili stroški, ki niso povezani z novinarskim delom. Predvsem mislim na papir in energente," opozarja Sabadin.

Časopis. Revija. Novice Časopisi pomagajo ohranjati demokracijo. Država naj pomaga!

Toplakova temu nasprotuje, saj meni, da poslovanje na podlagi državnih pomoči ni dolgoročno vzdržno, delovna mesta na podlagi državnih pomoči pa so ranljiva. Pri državnih pomočeh je posebno vprašanje tudi mogoče navzkrižje interesov.

"V državi, kjer so pritiski na povišanje plač, pritiski za pomoč države ob poslovnih težavah, pritiski za davčno ugodnejši položaj veliki, pripravljenost države, da posega na trgu, pa je tudi velika, bi bilo neumno, da svoje vreče k državnim pomočem z vidika ohranjanja delovnih mest in hkrati še s poslanstvom demokracije, pluralnosti in družbene koristnosti ne bi pristavili tudi v medijih. Če so zdravniške pogodbe oproščene nekaterih davkov v imenu javnega zdravja, zakaj ne bi bile novinarske v imenu zagotavljanja demokracije in pluralizma? Pozive po državni pomoči medijem ali celo zgolj tiskanim medijem tako razumem. Hkrati pa so državne pomoči 'nagrada' za prepozne ukrepe za vzdržno poslovanje, nespodbuden arbitrarni dejavnik za tiste, ki smo sami delali za digitalizacijo, politična konkurenčna prednost stari tehnologiji … Treba se bo odločiti: digitalizacija da ali ne," napoveduje Toplakova.

Maškarada za čiščenje politične slabe vesti

Starejša ženska, branje | Foto: Thinkstock Foto: Thinkstock Odgovorna urednica Financ poudarja še, da so vse novosti, posebej vsesplošna digitalizacija, najbolj grozljive in najbolj strašne za najranljivejše ljudi, tudi za starejše. "A njihove vpetosti v družbo, njihovih pravic, njihovega pomena za družbenoekonomske odločitve, njihovega glasu ne povečujejo tiskani mediji. To je maškarada za čiščenje politične slabe vesti zaradi družbene osamitve ranljivih skupin. Da ne bodo izločene, da ne bodo pozabljene, je treba ranljive skupine digitalizirati, jih digitalno usposobiti, ne pa jim dati 'papirja'. Kako to učinkovito narediti – od zdravnika do elektronskih volitev –, je za državo težje, pomembnejše in dražje vprašanje od pomoči medijem. Pameten in učinkovit odgovor pa bi bil dolgoročno v dobro ljudi in demokracije," sklene Toplakova.

Sabadin pravi, da o možnosti ukinitve tiskanega časopisa za zdaj ne razmišljajo, obseg pa so že v preteklosti nekoliko skrčili, tako da nadaljnjega krčenja ne načrtujejo. Čaka pa jih razmislek v smeri zmanjšanja frekvence izhajanja časopisa.

"Žal smo ob polnoletnosti izhajanja kot dnevnik znova prisiljeni razmišljati o koraku nazaj, da zagotovimo preživetje časopisa, okolju pa še vedno posredujemo kakovostne novinarske vsebine," pojasnjuje Sabadin. Pred letom 2004 so namreč Primorske novice izhajale trikrat tedensko.

Manjši mediji pri razpisih težko konkurirajo velikim

Sabadin spomni, da država prek razpisov ministrstva za kulturo že zdaj pomaga medijem, tudi tiskanim. A takšen način po njegovem mnenju ni najbolj učinkovit. Predvsem zato, ker je prišlo do anomalij v političnih preferencah, hkrati pa manjši mediji niso mogli tako uspešno konkurirati velikim. "Bolj zagovarjam sofinanciranje države pri distribuciji ali tisku, ki ga je treba omejiti na resne vsebine. V Italiji vlada ne sofinancira tiskanih časopisov, temveč institucije, zavode, kulturne ustanove, šole, vrtce, ki so naročeni na časopise. Naročnino jim v pretežni meri sofinancira država. Tako tiskani časopisi med seboj tekmujejo, katerega bodo te ustanove brale. To bi bil primeren model tudi za Slovenijo. Primerno bi bilo tudi državno sofinanciranje distribucije časnikov na težko dostopnih in demografsko ogroženih območjih - to je pred leti imela Norveška."

"Naša prihodnost bo v veliki meri odvisna od okolja, v katerem delamo. Od primorskih bralcev do političnih institucij in tudi poslovnih subjektov. Če bodo ti prepoznali, da takšen medij potrebujejo dnevno, in nam na tak ali drugačen način pomagali, potem bodo Primorske novice v zdajšnji obliki preživele. Če odziva lokalnega okolja ne bo, se bomo znašli v težavah," je za Siol.net še pojasnil odgovorni urednik regionalnega splošnoinformativnega medija.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin