Torek, 17. 1. 2023, 22.00
1 leto, 3 mesece
TEŽAVE SLOVENSKIH TISKANIH MEDIJEV
Časopisi pomagajo ohranjati demokracijo. Država naj pomaga!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,43
88
Tiskani mediji so pomemben člen pri zagotavljanju pluralnosti virov informacij.
Zdi se, da tiskani mediji počasi odhajajo v zgodovino, in po napovedih naj bi jih v prihodnjem desetletju povsem nadomestile digitalne vsebine. Na udaru so zaradi naraščajočih stroškov produkcije in distribucije, ki bralcem otežujejo dostopnost, hkrati pa izdajatelje potiskajo v finančne težave, krčenje vsebin in uredništev. Dolžnost države je, da jim pomaga, je stališče obeh novinarskih predstavništev – Društva novinarjev Slovenije in Združenja novinarjev in publicistov.
Kljub ekonomskim razlogom, ki govorijo v prid digitalizaciji, se ne sme zanemariti drugih vidikov, ki tiskanim medijem še vedno dajejo veljavo v družbi. "Tiskani mediji so izredno pomembni, saj zaposlujejo veliko število slovenskih novinarjev in producirajo velik odstotek izvirnih medijskih vsebin. Iz tiskanih medijev so se razvili tudi pomembni spletni portali slovenskih časopisov in revij, ki jih več ali manj ustvarjajo zdaj skupna uredništva tiskanih in spletnih izdaj. Poleg tega so tiskani mediji pomembni tudi z vidika ustavne pravice do obveščenosti," opozarjajo v Društvu novinarjev Slovenije (DNS).
Tiskani mediji tudi pomembno prispevajo k raznovrstnosti vsebin in pluralnosti virov informacij, ki so ključni za delovanje demokracije. Za določen odstotek prebivalcev Slovenije so tiskani mediji namreč še vedno najpomembnejši vir informacij, ker zaradi različnih razlogov ne spremljajo drugih medijev, dodajajo v DNS.
Tiskani novici dajemo večjo veljavo
Pomemben dejavnik, ki govori v prid tiskanim medijem, je kakovost. "Natisnjena beseda ima v očeh ljudi večjo veljavo kot samo izgovorjena, zaradi svoje narave pa je običajno tudi večkrat preverjena, večkrat jo preberejo uredniki in novinarji, kot na primer izgovorjeno besedo preverijo televizijski novinarji," pojasnjujejo tudi v Združenju novinarjev in publicistov (ZNP).
Tiskana beseda tudi bolj spodbuja inteligenco kot slika ali videoposnetek, posebej pri mlajših, so prepričani v ZNP.
"Dolžnost države je, da državljanom in prebivalcem zagotovi kakovostne, preverjene, raznolike informacije o okolju, državi in družbi, v kateri živijo. Prav tako je dolžnost države, da prebivalcem omogoči dostop do teh informacij. Enako kot pravico do zdravnika, izobraževanja in preostalega, imamo državljani pravico biti informirani, saj lahko v demokraciji le tako delujemo kot državljani," poudarjajo v DNS.
Nezadostna pomoč države
Zasebnim medijem, tako tiskanim kot spletnim, država na leto v okviru financiranja vsebin medijev razdeli 800 tisoč evrov, kar pa še zdaleč ne zadošča. Slovenija je majhen trg, ki je jezikovno omejen, ekonomija obsega na tem trgu ne deluje, zato je trenutna subvencija države že v običajnih razmerah nezadostna, so kritični v DNS.
V času pandemije časopisi niso dobivali pomoči, še spominjajo v DNS. Takrat so številne storitvene dejavnosti zaprle svoja vrata in odpovedale naročnino na časopise in revije, kasneje pa jih niso več obnovile. Poleg tega so časopise iz političnih razlogov odpovedovale tudi državne institucije. V preteklem letu so sledili še dvig cen papirja, inflacija in energetska draginja, kar je prizadelo vse medije, še posebej pa tiskane.
Država je v preteklosti znižala stopnjo davka na dodano vrednost za dobavo tiskanih in elektronskih medijev, ki zdaj znaša pet odstotkov. "Še vedno pa je največji strošek v tiskanih medijih človeško delo in tu bi veljalo iskati rešitve," menijo na ZNP. V nasprotnem se bo trend ukinjanja tiskanih medijev, krčenja njihovega obsega in odpuščanja novinarjev še nadaljeval. Država bi lahko delovna mesta in medije ohranila s pomočjo, ki pa bi morala biti preprosta in hitra.
Kako pomagati?
ZNP rešitve ne vidi v subvencijah in razpisih, saj so predragi za vlado in medije, obenem pa so selektivni, saj manjši mediji nimajo sposobnosti kandidirati na razpisih. Možnost vidijo v zmanjševanju obdavčitve dela novinarjev v tiskanih medijih. Konkretno, samostojne podjetnike, ki delajo kot novinarji, in zaposlene na tiskanih medijih, bi avtomatično oprostili dela davčnih obveznosti.
Na drugi strani pa na izdatnejšo državno pomoč izdajateljem stavi DNS. A pod pogojem, da bi dodelitev kakršnekoli pomoči morali vezati na spoštovanje osnovnih zahtev, kot so prepoved odpuščanja novinarjev, sklenitev kolektivnih pogodb za novinarje, produkcija kakovostnih in izvirnih vsebin in drugo.
88