Ponedeljek, 6. 12. 2021, 8.10
2 leti, 1 mesec
Martin Golob v oddaji Osebno z Valentino Plaskan: To ni samo moje delo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,45
43
"To pravzaprav ni samo moje delo, je delo Boga, ki ga oznanjam. Začelo se je v drugem valu epidemije, ko sem zopet prenašal svete maše," je v oddaji Osebno z Valentino Plaskan Martin Golob spregovoril o tem, kako se pri 33-letih počuti, ko pridejo ljudje celo iz tujine po njegov blagoslov. Po petih letih župnikovanja, ko je zapustil župnijo Srednjo vas v Bohinju, je zdaj duhovnik Martin Golob že več kot eno leto v Grosuplju. Župnija ima več kot deset tisoč ljudi.
"Ko so se stvari v poletnem času sprostile, so ljudje začeli zahajati k cerkvi in tudi pogledali, kako je videti od znotraj. In ker so ves ta čas med prenosi gledali tudi mene, je bila moja želja, da vidim te ljudi tudi v živo. Tako smo imeli poleti večje srečanje e-občestva, vseh, ki smo se prej zbirali pred televizijo. V Grosuplju se nas je zbralo okoli tri tisoč. Poleti pa so se ustavljali mnogi avtobusi, ljudje iz raznih upokojenskih skupin, društev, sladkornih bolnikov in šol," je Martin Golob, župnik v Grosupljem povedal o tem, da postaja njegova župnija pravo romarsko središče.
O očitkih, da postavlja duhovništvo na stranski tir
"Kdaj mi tudi kdo omeni, da naj pazim, da ne bom zanemaril dela v župniji in osnovne poklicanosti. A v vseh primerih je zame župnija vedno na prvem mestu. Vse, kar počnem, sovpada z vsem, kar delam, z oznanjevanjem o Bogu in veri, in ni nič narobe, če gre to prek meja. V vsem tem dobim tudi krila," pove Golob o tem, da niso vsi navdušeni nad njegovo modernostjo in vsestranskostjo, pionirskim pristopom pri prenašanju maš in "žegnanju drive-in".
O predstojnikih in duhovnikih
Golob se je strinjal tudi s pozivom in z ukinitvijo spletnih svetih maš, kar je storil že nadškof Stanislav Zore na vladni tiskovni konferenci.
"Ne, gospoda nadškofa povsem razumem, in prav je povedal, da prenos svetih maš ni isto, kot biti na njih v živo. Tu je bila povsem upravičena skrb mojih predstojnikov, da se ne bi osredotočili samo na prenose. V prvem valu je bila to dobra alternativa. Zdaj pa imamo različne ukrepe in cepiva, zato so lahko cerkve, z upoštevanjem epidemioloških pravil, odprte. V živo je vseeno tisto pravo in pristno," je Golob povedal o tem, ali je ob ukinitvi spletnih maš doživel razočaranje.
"Vsak ima svoje talente, moj prijatelj je vrhunski padalec, moj kaplan v Grosuplju pa izredno lepo poje," je povedal o trudu svojih predstojnikov in generacijski različnosti.
"Mislim, da tukaj ni govora in tudi ne prostora za ljubosumje, saj vsi delamo za isti cilj, in ta je, da bi skupaj prišli v nebesa," je še dodal.
O politični opredelitvi in volitvah
"Na volitve hodim zelo redno, na vse volitve, ki so," je povedal o udeležbi na volitvah.
"Da, tudi moja sestrična je poslanka (Tadeja Šuštar, op. a.), a sam se v politiki ne opredeljujem, ker se mi to ne zdi pošteno. Všeč mi je tudi ločenost Cerkve in države. Včasih se pošalim, da je bog nad politiko, in želim sprejemati vse ljudi, iz katerekoli stranke, bodisi leve bodisi desne. Sam pa gledam na srce," je povedal o politični opredelitvi.
"Tudi sam želim ter se trudim, da sem pošten pred ljudmi, in potem mi je tudi lažje," je še dodal.
"Twitterja pa nimam. Je pa res, da če kaj pišemo po internetu, imamo občutek oz. vemo, da je zadaj neka oseba, ki to prebere, da je zadaj kakšen oče, brat ali kakšna mati, sestra. Vem tudi, da je moje domače kdaj kakšen komentar, pod kakšnim prispevkom, ki sem ga objavil, zabolel. Res, da so družbena omrežja nekaj elektronskega, ampak za temi omrežji je živo bitje s srcem, ki ga pa lahko tudi zaboli. Tudi mene so kakšni komentarji zaboleli, malo sem pa tudi že dobil trde kože," je Golob povedal o nivoju razprave na Twitterju na slovenskem političnem parketu.
O grehu, prihodnosti in sanjah
"Mislim, da človek vedno nekako isto greši, saj poznamo teh sedem glavnih grehov. Vsak v nečem tudi greši. Mislim, da se vsak po svoje trudi, da bi bil boljši," je Martin Golob odgovoril na to, ali Slovenci med epidemijo grešimo več.
"Ja, to delo tudi pripomore k temu, da v odnosih, kdaj kaj 'podrem'. Z leti v kakšnih stvareh tudi rastem. Greh človeka uči, da brez Boga ne more. Mene osebno greh tudi uči, kar me vznemiri, žalosti, da brez Boga ne morem opravljati duhovniškega poklica," o tem, ali je sam grešil več ali manj.
"Tudi sam grešim, redno pa hodim k sveti spovedi in greha ne jemljem kot tabu. Greh je vsakič, ko nekoga prizadenem, ko se preveč ukvarjam s svojim jazom, egom, ko ven 'seka' napuh. Mislim, da se moramo vsi truditi, da bi bilo tega čim manj. Seveda so skušnjave po časti, slavi, materialnih stvareh. To so vse lahko skušnjave. K spovedi hodim h kapucinu, redno vse predelava, tudi po čem srce hrepeni, zato da imam neko ogledalo," je Martin Golob spregovoril o tem, ali ga je strah, da bi podlegel grehu in spovedi.
"Da, vsak večer sanjam o tem (smeh, op. a.). Ne zdi se mi resnično. Včasih se na ta račun tudi pošalim. Kje bom v prihodnosti? Tam, kjer Bog želi. Najlepše mi je biti župnik. Zdaj sem ravno dobro prišel v Grosuplje in želim biti tukaj še vsaj nekaj let, če me bodo še ljudje prenašali. Ker je lepo biti v kraju, s katerim rasteš, tudi dlje časa. Vidim, da z ljudmi v župniji, družinami, otroki, ostarelimi, umirajočimi sam najbolj zorim in rastem. Na to nikoli ne gledam karierno, ampak kot na svoje poslanstvo," je Golob razložil, ali sanja, da bi v Večnem mestu oblekel papeško obleko, in nam prikazal tudi razmišljanje o svoji prihodnosti.
43