Ponedeljek, 16. 1. 2017, 18.01
6 let, 7 mesecev
Manj kot četrtina odstotka Slovencev je darovalcev organov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,23
V Franciji je od 1. januarja vsak pokojnik darovalec človeških organov, razen če pred tem temu ni nasprotoval in se vpisal v poseben register. V Sloveniji so v preteklosti predlagali prav to, vendar se ni uresničilo. Danes se začenja tudi kampanja, s katero želi Slovenija transplant ozavestiti ljudi o darovanju organov za presaditev.
Medtem ko je v Franciji od začetka novega leta vsak pokojnik darovalec človeških organov, je v Sloveniji v registru opredeljenih darovalcev nekaj več kot 5.300 državljanov oziroma manj kot četrtina odstotka prebivalcev.
"Temelj zdravljenja s presaditvijo je podpora široke javnosti darovanju organov in tkiv. Če te podpore ni, ni niti vseh nadaljnjih strokovnih korakov," poudarja direktorica Slovenija transplanta Danica Avsec.
V primeru, da oseba ni vpisana v register, v pogovoru s svojci izvedo, ali je oseba želela darovati organe po smrti. Če svojci volje ne poznajo, se odločijo oni, o postopkih pravi Barbara Uštar iz nacionalnega programa zdravljenja s presaditvijo delov človeškega telesa Slovenija transplant.
Morda vas zanima še:
Brezpapirnato naročanje v zdravstvu z napako
Kako bi kandidata za vodenje zdravniškega ceha izkoreninila korupcijo v zdravstvu
V katerih lekarnah vam bodo v nočnih urah zaračunali dodatno takso?
Po besedah direktorice Slovenija transplanta Danice Avsec je v registru 5.300 Slovencev.
150 tisoč Francozov se je podpisalo na "zavrnitveni" register
Podoben sistem, kot ga je uvedla Francija, imata v Evropski uniji tudi Španija in Avstrija, v Sloveniji pa so nekaj podobnega poskušali sprejeti leta 2010, je v pogovoru za MMC dejala vodja Slovenija transplant Avsec.
V Franciji se morajo tisti, ki po smrti ne želijo biti darovalci, vpisati v "zavrnitveni" register, do zdaj pa se je po pisanju britanskega Guardiana za ta korak odločilo 150 tisoč Francozov. Preostali, ki se niso vpisali v register in tudi nasprotujejo darovanju organov po svoji smrti, lahko svojcem zapustijo podpisan dokument.
Vsak dan zaradi čakanja umre 16 ljudi
Korak Francije je namenjen skrajševanju čakalnih vrst za presaditve v EU, kjer na presaditev čaka 86 tisoč ljudi, zaradi predolgih čakalnih vrst pa vsak dan umre 16 ljudi.
Nacionalni register opredeljenih darovalcev je bil v Sloveniji vzpostavljen leta 2004. Povprečna čakalna doba za presaditev ledvice je 300 dni, srca 170 dni in jeter 80 dni. Slovenija transplant, ki je del Eustransplanta, je v letu 2016 pridobil 149 organov, kar je manj kot leto pred tem, ob koncu preteklega leta pa je bilo na čakalnem seznamu 181 ljudi.
Vsako leto v Sloveniji presadijo okoli 120 organov, največ ledvic, pri številu presajenih src na milijon prebivalcev pa je Slovenija v samem svetovnem vrhu.
Kampanja za povečanje števila darovalcev organov
Ker je v Sloveniji zelo majhen delež registriranih darovalcev organov (malo več kot 0,26 odstotka prebivalcev), so pri Slovenija transplantu v sodelovanju z agencijo za tržno komuniciranje AV studio začeli kampanjo "Ne čakaj, postani darovalec", s katero želijo ozavestiti ljudi o pomembnosti darovanja organov za presaditev.
"Ljudje bodo ob kampanji spoznali, da se bolnikom izteka čas. Vsak posameznik pa ima moč, da to spremeni ter z darovanjem organov in širjenjem sporočila pomaga drugim in tudi sebi," je poudarila predstavnica agencije Irena Pavčič. Po njenih besedah nikoli ne vemo, kdaj bomo eden od čakajočih bolnikov prav mi ali naši najbližji.
