LDS za spremembo zakonodaje, s katero bi določili točen datum rednih volitev

Predsednik sveta Anton Anderlič je po seji med drugim povedal, da LDS podpira možnost spremembe zakonodaje, s katero bi določili točen datum rednih volitev, in sicer v spomladanskem času, s čemer bi tudi skrajšali mandat te vlade. Pravniki te možnosti proučujejo, pravi.

Bodo določili točen datum rednih volitev? Predsednik sveta LDS verjame, da bodo pravniki pripravili določene predloge za spremembo zakonodaje, s katero bi določili točen datum rednih volitev. Septembra Anderlič tudi pričakuje razprave na to temo.

"Sila različna mnenja" Najprej je po njegovih besedah potreben dogovor med političnimi skupinami v parlamentu, da bo jasno, ali sploh lahko razmišljajo o tem, nadalje pa bi pripravili ustrezne rešitve. Anderlič osebno trenutno nima predloga, na kakšen način bi lahko to pravno uredili. Mnenja o tem, ali je to sploh mogoče, pa so po njegovih navedbah "sila različna".

Je pa Anderlič novinarjem potrdil, da LDS to možnost podpira.

Svet LDS je sicer sklenil, da bodo nadaljevali izvrševanje nalog, ki jih imajo kot koalicijski partnerji. S tem po besedah predsednika sveta ni nobenih stranskih intervencij v smislu, "da se je kaj spremenil njihov odnos do SD ali premiera Boruta Pahorja".

Evidentiranja kandidatk in kandidatov za volitve Svet stranke je odprl tudi postopke evidentiranja kandidatk in kandidatov za parlamentarne volitve. Za LDS stvari potekajo tako, kot da bi "bili v polni sestavi" oziroma tako kot tedaj, ko so stopili v koalicijo, je povedal Anderlič. Kakšni bodo nadaljnji koraki, torej v primeru vložene nezaupnice ali kakšnih drugih predlogov, se bodo po besedah Anderliča pogovarjali tedaj, prav tako pa tudi o tem, kako predčasno priti na volitve. Torej "po kakšni poti, kakšne so pravne možnosti in kaj je treba za to narediti". Ko bo dogovor skupen, bodo temu tudi sledili," je dejal.

Da bi redne volitve lahko bile prej kot sicer, pa bi bilo treba po besedah pravnika Rajka Pirnata spremeniti ustavo, ker ustava določa roke, v katerih je potrebno razpisati volitve.

Ti roki so sicer "malo nerodno določeni", zato bi jih bilo dobro spremeniti, je še ocenil Pirnat. Težava je namreč v tem, da se v skladu z ustavo redne volitve premikajo za približno mesec do meseca in pol nazaj, ta rok pa sčasoma pride do poletnega časa. Zato bi bilo treba po navedbah Pirnata v zvezi s tem nekaj narediti, "a skrajševati to v ustavi je nesmiselno, ker je ustavni rok štiri leta popolnoma sprejemljiv".

Po mnenju Pirnata bi bilo najboljše skrajšati maksimalen rok za volitve, ki je določen v ustavi. Ob tem poudarja še, da gre pri tem le za spremembo tehnike razpisa volitev, kar pa nima "nobene veze z reševanjem sedanje krize".

Na podlagi tega v poštev ne bi mogel priti noben datum za redne volitve pred tistimi roki, ki so razpisani v ustavi, lahko bi govorili le o predčasnih volitvah, ocenjuje pravnik. Razlike med predčasnimi in bolj zgodnjimi rednimi volitvami pa po njegovih navedbah ni, razen "v različnem imenovanju, ker bi bilo potem videti, kot da je vlada delala do konca mandata".