SiolNET. Novice Slovenija
4,69

termometer

  • Messenger
  • Messenger

To so stranke, ki so vodile Slovenijo, danes pa niso več niti v DZ

4,69

termometer

Katarina Kresal
LDS se leta 2011 ni več uvrstila v državni zbor. Njena predsednica Katarina Kresal je po porazu na volitvah odstopila, stranka pa v naslednjih letih vidnejših uspehov ni imela. Foto: STA

LDS, Državljanska lista in SLS so bile v preteklosti vse del koalicij, ki so vodile Slovenijo. Danes poslancev v državnem zboru te stranke nimajo več, nekatere so s političnega prizorišča popolnoma izginile in se še vedno ukvarjajo z visokimi bremeni iz preteklosti.

LDS je po padcu iz DZ zašla v rdeče številke

Liberalna demokracija Slovenije (LDS) je na državnozborskih volitvah leta 2000 pod vodstvom Janeza Drnovška dobila rekordnih 36 odstotkov glasov in osvojila 34 poslanskih mest. Štiri leta pozneje je na volitvah zmagala SDS pod vodstvom Janeza Janše, za LDS pa so se takrat začela menjave v vrhu stranke, odhodi vidnejših članov, zmanjševanje podpore in vsesplošna kriza.

Na volitvah leta 2011 se stranka ni več prebila v državni zbor, tedanja predsednica Katarina Kresal pa je odstopila. V letih, ki so sledila, je LDS zamenjala kar nekaj predsednikov in predsednic, a na političnem parketu vidnejšega uspeha niso več dosegli.

Politične težave pa so se odražale tudi v minusu, ki ga je pridelala stranka. Leta 2010 je v proračunu stranke zevala rekordnih 1,3 milijona evrov velika luknja. Mediji so takrat poročali, da je stranki več bank blokiralo račune, zaradi neplačanih računov je prišlo tudi do rubeža. Še leta 2018 je imela stranka 234 tisoč evrov minusa, bilance za lansko leto, ki jih je ta teden objavila agencija za javnopravne evidence (Ajpes), pa še niso objavili. 

Državljanska lista obstaja le še na papirju

Okoli Gregorja Viranta se je leta 2011 oblikovala Državljanska lista, ki so ji javnomnenjske raziskave sprva napovedovale celo zmago, a je stranka zaradi afere z denarnim nadomestilom na volitvah istega leta pristala na četrtem mestu. Na volitvah leta 2014 je stranka izpadla iz parlamenta. 

Ustanovitelj in prvi predsednik Državljanske liste Gregor Virant se je po porazu na volitvah umaknil z vidnejših pozicij v stranki. Ustanovitelj in prvi predsednik Državljanske liste Gregor Virant se je po porazu na volitvah umaknil z vidnejših pozicij v stranki. Foto: STA

Državljanska lista uradno še vedno obstaja, a na zadnjih parlamentarnih volitvah ni niti nastopila, neplačanih obveznosti iz preteklih let pa nima. 

SLS si želi nazaj v državni zbor

Predčasne volitve leta 2014 so pomenile hud udarec še za eno stranko - Slovensko ljudsko stranko (SLS), ki je ostala tik pod parlamentarnim pragom. Leta 2018 se je na čelo stranke vrnil stari predsednik Marjan Podobnik, stranki pa je nato na evropskih volitvah leta 2019 na skupni listi s SDS uspelo v Bruselj poslati Franca Bogoviča.

Marjan Podobnik je bil leta 2018 ponovno izvoljen za predsednika SLS. Marjan Podobnik je bil leta 2018 ponovno izvoljen za predsednika SLS. Foto: STA

SLS je imela konec lanskega leta na računu 45 tisoč evrov, večino zaloge iz dveh let je porabila za lokalne in državnozborske volitve leta 2018. Kljub želji, da bi se stranka vrnila v državni zbor, jim to ni uspelo.

 

Zares za en mandat

V koalicijskih vladah pa sta sodelovali še dve stranki, ki pa danes nimata več predstavnikov v parlamentu. Okoli Gregorja Golobiča se je po razpadu LDS oblikovala stranka Zares in na volitvah leta 2008 osvojila devet poslanskih sedežev. Leta 2011 je stranka ostala pred vrati parlamenta, leta 2015, na osmo obletnico ustanovitve, pa so njeni člani sprejeli sklep o samorazpustitvi in izbrisu iz registra političnih strank.

Pozitivna Slovenija

Leta 2011 se je na državnozborske volitve s Pozitivno Slovenijo podal tudi ljubljanski župan Zoran Janković in tudi zmagal. A mu koalicijske večine ni uspelo zbrati. Janković je bil primoran zaradi poročila KPK o izvoru premoženja zamrzniti vodenje stranke, ob  njegovi vrnitvi na mesto predsednika pa se je od nje odcepila SAB. Na volitvah leta 2014 se stranka ni več uvrstila v DZ.   

Več kot odstotek glasov in proračunska sredstva pa so na zadnjih parlamentarnih volitvah poleg SLS prejele še tri stranke: Piratska stranka Slovenije, Dobra država in Zeleni Slovenije. Te stranke v državnem zboru še niso imele predstavnika, so pa med neparlamentarnimi strankami glede na zadnje volitve najbližje temu. 

Piratska stranka Slovenije

Dobra dva odstotka glasov je na volitvah leta 2018 prejela tudi Piratska stranka Slovenije. Stranka je imela glede na poročilo, objavljeno na straneh Ajpesa, konec lanskega leta 16 tisoč evrov sredstev. Ker je stranka na zadnjih volitvah prejela več kot odstotek glasov, je upravičena do sredstev iz državnega zbora. V lanskem letu je tako prejela dobrih 91 tisoč evrov.

Dobra država

Več kot odstotek je na zadnjih volitvah v državni zbor prejela tudi Dobra država, ki jo je Bojan Dobovšek, nekdanji član SMC, ustanovil leta 2017. Stranka je v preteklem letu iz proračuna dobila 79 tisoč evrov. Konec lanskega leta je imela DD na računu dobrih 26 tisoč evrov sredstev.

Zeleni Slovenije

Več kot odstotek glasov na volitvah in 70 tisoč evrov so prejeli tudi Zeleni Slovenije. Stranka je imela na zadnji dan lanskega leta za deset tisoč evrov minusa. Marca 2017 je vodenje stranke prevzel Andrej Čuš, sicer nekdanji poslanec SDS.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 13
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin