Četrtek, 31. 8. 2023, 10.57
8 mesecev
Lanska rast BDP za polovico nižja od prvotnih ocen, inflacija vztraja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,25
BDP je v letu 2022 po redni reviziji letnih ocen znašal 57,038 milijarde evrov.
Slovenski BDP se je lani po prvi letni oceni statističnega urada realno zvišal za 2,5 odstotka, medtem ko je dozdajšnja ocena, ki je temeljila na združevanju četrtletnih podatkov, govorila o 5,4-odstotni rasti. Lanska rast je bila tako bistveno nižja od prvotnih ocen, pa tudi močno počasnejša od pokoronske 8,2-odstotne rasti v letu 2021.
BDP je v letu 2022 po redni reviziji letnih ocen znašal 57,038 milijarde evrov. V primerjavi z letom 2021 je bil v tekočih cenah, torej ob upoštevanju inflacije, večji za 9,1 odstotka, realno, torej ob izločitvi vpliva rasti cen, pa za omenjenih 2,5 odstotka.
Proizvodnja je realno zrasla za 3,7 odstotka, vmesna potrošnja pa za 4,8 odstotka, so pojasnili na statističnem uradu.
K povečanju obsega BDP so po navedbah statistikov največ prispevali strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (0,6 odstotne točke) ter gostinstvo (0,6 odstotne točke). Pri gostinstvu je šlo še vedno za učinek pokoronskega okrevanja, saj je ta panoga šele lani dosegla oz. za štiri odstotke presegla obseg dodane vrednosti pred pandemijo covid-19.
Po 0,4 odstotne točke so k rasti obsega BDP prispevali informacijske in komunikacijske dejavnosti ter gradbeništvo, druge raznovrstne poslovne dejavnosti so dodale 0,3 odstotne točke, promet in skladiščenje pa 0,2 odstotne točke.
Na spremembo obsega BDP so vplivale predelovalne dejavnosti
Negativno pa so na spremembo obsega BDP v največji meri vplivale predelovalne dejavnosti (-0,7 odstotne točke), sledili sta trgovina (-0,6 odstotne točke) ter oskrba z električno energijo, plinom in paro (-0,2 odstotne točke).
Na izdatkovni strani BDP so statistiki lani zaznali zmerno rast obsega končne porabe gospodinjstev (za 3,3 odstotka), končna poraba države pa se je realno zmanjšala za 0,5 odstotka.
Zaloge so se povečale za 1,515 milijarde evrov in s tem k rasti obsega BDP prispevale eno odstotno točko. Bruto investicije v osnovna sredstva so realno zrasle za 3,5 odstotka.
V zunanji trgovini je uvoz blaga in storitev tako kot leto pred tem še vedno realno rasel izraziteje (9,0 odstotka) kot izvoz (7,2 odstotka). Saldo zunanje menjave je bil kljub temu še vedno pozitiven in je dosegel 1,29 milijarde evrov. Je bilo pa to najmanj v zadnjih desetih letih. Pogoji menjave so se drugo leto zapored poslabšali, so se pa medtem letos že izboljšali.
Število zaposlenih večje za 2,6 odstotka
Število zaposlenih se je lani povečalo za 2,6 odstotka, število samozaposlenih pa za 4,2 odstotka. Skupna zaposlenost se je zvišala za 2,9 odstotka. Povprečna letna zaposlenost je bila ocenjena na 1,082 milijona oseb in je bila najvišja v celotni časovni seriji merjenja te statistike. Od tega je bilo zaposlenih 80,6 odstotka, samozaposlenih pa 19,4 odstotka.
Prvotna ocena o lanski gospodarski rasti iz februarja je bila narejena z združevanjem četrtletnih podatkov, zdaj pa so statistiki upoštevali tudi vmes pridobljene agregatne letne podatke. Gre sicer za prvo letno oceno rasti za lani, naslednja čez eno leto bo po napovedih statističnega urada obsežnejša.
Tokrat je revizija ocene gospodarske rasti, kot so za STA pojasnili na statističnem uradu, večja kot v predhodnih letih, k temu pa so prispevale razmere večje dinamike cenovnih gibanj, saj četrtletno ocenjevanje zaradi omejenosti podatkovnih virov temelji na t. i. enojni deflaciji dodane vrednosti, letno ocenjevanje pa na dvojni deflaciji, saj obsega podrobnejše komponente dodane vrednosti.
Letna ocena rasti BDP se sicer med drugim uporablja tudi za usklajevanje socialnih transferjev.
Letna stopnja inflacije v Sloveniji je avgusta dosegla 6,2 odstotka, potem ko je bila julija pri 6,1 odstotka. Nanjo so najbolj vplivale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, je objavil statistični urad. Je bila pa avgustovska letna inflacija bistveno nižja kot v enakem času lani, ko je dosegla 11 odstotkov.
Cene storitev so se avgusta v povprečju zvišale za 8,0 odstotka, cene blaga pa za 5,2 odstotka. Poltrajno blago je bilo dražje za 6,2 odstotka, blago dnevne porabe za 5,9 odstotka in trajno blago za 1,8 odstotka.
Na letno inflacijo imajo še naprej največji vpliv cene hrane in brezalkoholnih pijač (1,8 odstotne točke). Te so se v enem letu zvišale povprečno za 10,4 odstotka, so sporočili s statističnega urada.
Storitve in izdelki za rekreacijo in kulturo so se podražili za 8,7 odstotka in prispevali 0,9 odstotne točke. Po 0,6 odstotne točke so dodale podražitve v zdravstvu (za 11,0 odstotka) ter v restavracijah in hotelih (za 8,7 odstotka).
V medletni primerjavi se je večina izdelkov in storitev podražila, so bile pa tudi opaznejše pocenitve. Cene električne energije so v povprečju upadle za 13,1 odstotka in inflacijo ublažile za 0,7 odstotne točke. Za 0,6 odstotne točke so inflacijo znižali tudi cenejši naftni derivati - tekoča goriva so se pocenila za 19,1 odstotka, dizelsko gorivo za 7,4 odstotka in bencin za 3,8 odstotka.
