Torek, 28. 7. 2015, 16.01
7 let, 1 mesec
Lahovnik: Slovenci so do grškega dolga bolj kritični kot mnenjski voditelji
"Veseli me, da so ljudje bolj kritični do grškega dolga kot slovenski mnenjski voditelji, ki pozivajo, da je treba Grčijo nekritično podpreti," rezultate ankete Episcentra komentira nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik.
Episcenter je namreč izvedel raziskavo, v kateri je ljudi spraševal o dveh temah, povezanih z dogajanjem v Grčiji, in sicer kako bodo razmere v Grčiji vplivale na Slovenijo in kako se bo to odražalo. 44 odstotkov ljudi je odgovorilo, da bodo razmere v Grčiji imele na Slovenijo srednji vpliv, 21 odstotkov jih meni, da bodo grške razmere zelo vplivale na našo državo, sedem odstotkov vprašanih pa meni, da ne bodo imele nikakršnega vpliva.
Kriza v EU po njegovem mnenju dodatno vpliva na zvišanje obrestnih mer na obveznice perifernih držav, kamor spada tudi Slovenija, tako država kot gospodarstvo pa se posledično dražje zadolžujeta.
"Sreča v nesreči je, da so razmere sredi leta 2015 bistveno drugačne kot leta 2010, ko se je grška kriza začela. Tako evropska centralna banka kot finančni trgi so bili namreč pripravljeni na zaostrovanje krize v Grčiji, zato je vpliv trenutno bistveno manjši kot leta 2010," še pojasni nekdanji minister.
V tem trenutnem položaju Jaklič vidi tudi pozitivno stvar pritiska na slovensko javno mnenje, predvsem kar zadeva sprejem ukrepov za čimprejšnjo ureditev razmer, kot je recimo sprememba zakonodaje, uvedba fiskalnega pravila.
Bil sem proti izstopu Grčije iz EU, ampak rešitve v evropskem sistemu, ki nima ustreznih mehanizmov, ne vidim," pravi Jaklič, ki je prepričan, da je rešitev v večji konkurenčnosti, ki pa je grški turizem in ladjarski prevozi ne prinašajo.
Tako v Grčiji kot pri nas se je investiralo v projekte, ki so, tako kot pri nas, poniknili v elitističnih krogih, meni Jaklič.
"Bolj ali manj se z njimi strinjam," pravi Lahovnik. Po njegovem mnenju večji delež dolga zagotovo ne bo poplačan.
"Verjetno bo vsaj del dolga odpisan ali pa reprogramiran daleč v prihodnost, recimo 40 ali 50 in več let. Ob minimalnih obrestnih merah je to podobno odpisu dolga, saj tudi inflacija vmes izniči glavnico," je prepričan Lahovnik.
Da gre za dolgoročno posledico, meni tudi Jaklič, ki pravi, da se tudi morebitni odpis dolga v višini okoli 300 milijonov evrov ne bi poznal takoj.