Lahovnik: Slovenci so do grškega dolga bolj kritični kot mnenjski voditelji

"Veseli me, da so ljudje bolj kritični do grškega dolga kot slovenski mnenjski voditelji, ki pozivajo, da je treba Grčijo nekritično podpreti," rezultate ankete Episcentra komentira nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik.

Episcenter je namreč izvedel raziskavo, v kateri je ljudi spraševal o dveh temah, povezanih z dogajanjem v Grčiji, in sicer kako bodo razmere v Grčiji vplivale na Slovenijo in kako se bo to odražalo. 44 odstotkov ljudi je odgovorilo, da bodo razmere v Grčiji imele na Slovenijo srednji vpliv, 21 odstotkov jih meni, da bodo grške razmere zelo vplivale na našo državo, sedem odstotkov vprašanih pa meni, da ne bodo imele nikakršnega vpliva.

Lahovnik: Vpliv grške krize na Slovenijo ni zanemarljiv "Slovenija je del evroobmočja tako kot Grčija, zato je popolnoma nesmiselno trditi, da je vpliv zanemarljiv. Slovenija ima hkrati izrazito odprto izvozno gospodarstvo, saj izvozi kar 70 odstotkov BDP, zato je usodno odvisna od razmer na mednarodnih trgih," izsledke ankete komentira Lahovnik in dodaja, da dogajanje v Grčiji zato posredno vpliva tudi na slovensko gospodarstvo.

Kriza v EU po njegovem mnenju dodatno vpliva na zvišanje obrestnih mer na obveznice perifernih držav, kamor spada tudi Slovenija, tako država kot gospodarstvo pa se posledično dražje zadolžujeta.

"Sreča v nesreči je, da so razmere sredi leta 2015 bistveno drugačne kot leta 2010, ko se je grška kriza začela. Tako evropska centralna banka kot finančni trgi so bili namreč pripravljeni na zaostrovanje krize v Grčiji, zato je vpliv trenutno bistveno manjši kot leta 2010," še pojasni nekdanji minister.

Ekonomist Jaklič: Kratkoročnih vplivov ne bo "Glede na to, kako se je kriza v Grčiji trenutno rešila, da torej ni izstopila iz EU, ne pričakujem kratkoročnih vplivov," meni ekonomist Marko Jaklič. Kot primer poda novo zadolžitev Slovenije, ki "zaradi razmer v Grčiji ni bila dosti dražja".

V tem trenutnem položaju Jaklič vidi tudi pozitivno stvar pritiska na slovensko javno mnenje, predvsem kar zadeva sprejem ukrepov za čimprejšnjo ureditev razmer, kot je recimo sprememba zakonodaje, uvedba fiskalnega pravila.

Nič drugačni nismo od Grčije "Zavedanje, da nismo kaj dosti drugačni od Grčije, čeprav so oni bistveno bolj zadolženi kot mi, je pozitivno. Grška težava namreč ni rešena, saj mora Grčija doseči gospodarsko rast.

Bil sem proti izstopu Grčije iz EU, ampak rešitve v evropskem sistemu, ki nima ustreznih mehanizmov, ne vidim," pravi Jaklič, ki je prepričan, da je rešitev v večji konkurenčnosti, ki pa je grški turizem in ladjarski prevozi ne prinašajo.

Tako v Grčiji kot pri nas se je investiralo v projekte, ki so, tako kot pri nas, poniknili v elitističnih krogih, meni Jaklič.

Na koncu bo dolg Grčije odpisan – tako ali drugače Kar 40 odstotkov anketirancev na vprašanje, na kakšen način bodo razmere v Grčiji vplivale na razmere v Sloveniji, odgovarja, da Grki dolga, tudi do Slovenije, ne bodo poplačali.

"Bolj ali manj se z njimi strinjam," pravi Lahovnik. Po njegovem mnenju večji delež dolga zagotovo ne bo poplačan.

"Verjetno bo vsaj del dolga odpisan ali pa reprogramiran daleč v prihodnost, recimo 40 ali 50 in več let. Ob minimalnih obrestnih merah je to podobno odpisu dolga, saj tudi inflacija vmes izniči glavnico," je prepričan Lahovnik.

Da gre za dolgoročno posledico, meni tudi Jaklič, ki pravi, da se tudi morebitni odpis dolga v višini okoli 300 milijonov evrov ne bi poznal takoj.