Krek o omikronu: Januarja nas čaka težek čas. Ne bom rožic sadil. #video

"Stvari okoli omikrona so še vedno nedorečene. A življenje nas je izučilo, da se s tem virusom 'ni za igrat'. Do zdaj nas je še vedno presenetil, in to v negativno smer. Vse, kar zdaj govorimo in pišemo, je v zraku. Vemo, da je ta različica bistveno bolj kužna. A trenutno imamo premalo podatkov, da bi lahko objektivno ocenili, v kakšno situacijo gremo. Rad bi, da se stvari objektivizirajo in da se streznimo. Vsi to potrebujemo, sicer nas bo 'odneslo'. Naše zdravstvene kapacitete so žal zelo omejene in že zdaj smo komaj prišli 'skozi', dihali smo 'na škrge'. Tudi ljudje z mojega inštituta so pomagali v bolnišnicah. Bilo je hudo, in ta različica je, glede na to, da je izredno kužna, še hujša. Zdaj si lahko samo predstavljamo, kaj bo v drugi polovici januarja in v začetku februarja," opozarja Krek. 

"Aktivno moramo poskrbeti, da bomo med prazniki v skupini, kjer ne bo okuženih"

Po besedah Kreka se bo število okuženih z omikronom med prazniki povečalo in tveganje za okužbo bo bistveno večje, kot je danes: "Imamo zelo kužno različica, in v tem kontekstu je treba zelo razmisliti, kako med prazniki. Moj nasvet, ne glede na strokovno skupino, je, da se med prazniki skušamo zadrževati v varnem okolju, se pravi v krogu družine ali prijateljev, ki se predhodno lahko tudi testirajo. Aktivno moramo poskrbeti, da bomo med prazniki v skupini, kjer ne bo okuženih."

"Odkar sem direktor NIJZ, razlagam ljudem enako: distanca, higiena kihanja, higiena rok in ob prvem znaku respiratorne bolezni testiranje, izolacija in karantena za vse, s katerimi so bili v stiku. Pa seveda nošenje zaščitne maske in − najbolj ključno − cepljenje. Tudi tisti, ki so polno cepljeni, niso popolnoma zaščiteni. Pred omikronom je šele cepljenje s poživitvenim odmerkom tisto, ki nudi ustrezno zaščito. To je različica, ki je bistveno bolj kužna in zato je treba še bolj natančno upoštevati vse zaščitne ukrepe. Pa kljub temu obstaja verjetnost, da se bomo okužili," je dejal Krek. 

Krek: Z vsakim valom je virus težje obvladljiv

"Ljudje se bomo morali naučiti živeti s tem virusom. Ne moremo reči, da virusa ni, ker je tukaj. Z vsakim valom, ki prihaja, je težje obvladljiv, in če hočemo virus obvladati, moramo najprej obvladati sami sebe. Tako bomo mi začeli racionalno reagirati na prisotnost virusa in mu onemogočili, da se širi. Če nam to ne bo uspevalo, bomo plačevali 'zelo velike penale'. To ne velja le za Slovenijo, ampak za celo Evropo, cel svet. Med seboj smo povezani in slej ko prej se bomo morali odločiti za spremembo. Bilo je lepo, tega lepega ni več, odnos in kulturo bo treba na novo oblikovati," je prepričan direktor NIJZ.

Države zaostrujejo ukrepe, kaj pa Slovenija? 

O potrjenih primerih okužbe z omikronom so doslej poročali iz 28 držav članic Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora. O največ, 2.060 primerih, poročajo iz Norveške, kjer je polno cepljenih 72,3 odstotka prebivalcev. Na Danskem, kjer je precepljenost še višja, polno cepljenih je 82,5 odstotka ljudi, so z genomskim sekvenciranjem potrdili 726 primerov, s testi PCR, prilagojenimi tej različici, pa so jih sicer potrdili skupno že več kot 14.700.

"V Veliki Britaniji je alarm, na Nizozemskem so za mesec dni ustavili javno življenje in zaprli šole, na Danskem se odločajo za radikalne ukrepe, prav tako tudi Francozi, Nemci, Avstrijci, in tudi mi se bomo verjetno morali," je trenutne razmere v Evropi komentiral Krek. 

Jerala: Treba se je pripraviti in val upočasniti 

"Ni treba, da je človek strokovnjak ali vedeževalec. Če pogledamo, kako raste število primerov, predvsem v državah, kjer natančno spremljajo širjenje različice omikron, je jasno, da se virus hitro širi in da bo val v Slovenijo prišel januarja oziroma februarja. Govorimo o visokem valu. Eksponentna rast je izjemno hitra in potem ni več časa za reagiranje," je situacijo pojasnil Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu.

Če je bil delta val kot cunami, potem se omikron v več državah kaže kot zid zaradi eksponentne rasti. Povsod podira rekorde okužb. Januarja lahko takšno rast pričakujemo pri nas. Vseeno lahko strmino ublažimo s pametnim ravnanjem in zasedenost bolnišnic zmanjšamo s cepljenjem. pic.twitter.com/rgMZHamcWA

— Roman Jerala (@rjerala) December 18, 2021

"Nizozemska se je odločila, da se bo tega resno lotila, in sicer z zapiranjem. V drugih državah, recimo v Veliki Britaniji, imajo že težave z zdravstvenim kadrom. To so stvari, kjer lahko pričakujemo težave. Ko bodo okužbe enkrat prišle v bolnišnice, bo moral kader v izolacijo, ker bo drugače lahko okužil bolnike, ki se zdravijo zaradi drugih bolezni. Na to se je treba pripraviti in val upočasniti. Seveda pa val prihaja, ne moremo ga ustaviti," je še povedal Jerala. 

Novice Nemčija omejila prihode z Otoka, napovedujejo strožje ukrepe

Krek: Ko bomo prišli na sto urgentnih postelj, bomo 'v normali'

"V januarju ali že proti koncu decembra lahko pričakujemo povečano število obolelih za omikronom, poleg tega tudi več hospitalizacij in povečano umrljivost. Ob tem, da imamo že zdaj še vedno visoko število hospitalizacij, ki nam še vedno onemogočajo redno izvajanje preostalega. Ko bomo prišli na sto urgentnih postelj, bomo 'v normali'," je v nadaljevanju povedal Krek. 

V slovenskih bolnišnicah se trenutno zdravi 696 covidnih bolnikov, od tega 215 oseb potrebuje intenzivno oskrbo. Včeraj je zaradi koronavirusne bolezni umrlo devet oseb. 

Z enim odmerkom cepiva proti covid-19 je po podatkih NIJZ cepljenih 1.242.137 ljudi, z vsemi odmerki pa 1.179.177. Po podatkih posodobljenega zemljevida ECDC je v Sloveniji polno cepljenih 55,8 odstotka ljudi.

Novice Poklukar: Bližamo se trenutku, ko bo treba povedati, kakšen bo status necepljenih

Novice V nedeljo potrjenih 585 novih primerov