Torek, 5. 12. 2023, 22.28
1 leto
Krčenje programa na RTVS: pod vprašajem olimpijske igre in EURO 2024
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,48
"V tem osnutku programsko-produkcijskega načrta projektov olimpijske igre in evropsko prvenstvo v nogometu ni, ker za njuno izvedbo nimamo dovolj sredstev," so zapisali na RTVS.
Programsko-produkcijski načrt naj bi na RTVS zaradi izjemno slabih finančnih razmer krčili tam, kjer bo večino gledalcev najbolj bolelo. V načrtu niso predvideli sredstev za izvedbo projekta olimpijskih iger v Parizu, medtem ko naj bi po izvedenih varčevalnih ukrepih za pokrivanje evropskega nogometnega prvenstva našli 700 tisočakov, kar je absolutno premalo. Je to manever, s katerim želijo v zavodu državo prepričati, da jim nameni novo finančno injekcijo?
Radiotelevizija Slovenija (RTVS) naj bi po napovedih vodstva letošnje leto zaključila z 10,2 milijona evrov izgube. Slab finančni položaj bo reševala država, in sicer tako da bo za financiranje programov za narodnosti že letos zagotovila dodatnih pet milijonov evrov, prihodnje leto pa naj bi dala še deset milijonov evrov.
Teh deset milijonov evrov državne pomoči so na RTVS že upoštevali tako pri pripravi finančnega kot tudi programsko-produkcijskega načrta za leto 2024, ki ju bo parlamentarni odbor za kulturo obravnaval danes.
Na RTVS v finančnem načrtu opozarjajo, da bodo kljub desetim milijonom pomoči države program v prihodnjem letu primorani krčiti. V primerjavi z načrtom za letošnje leto naj bi se ob nespremenjenem številu zaposlenih namreč kar za osem milijonov evrov povišali stroški dela (v drugem delu finančnega načrta sicer omenjajo znesek 5,2 milijona), po drugi strani pa se bodo za skoraj sedem milijonov evrov znižali prihodki iz oglaševanja in finančni prihodki (prodaja delnic Eutelsat Communication in dividende).
Za olimpijske igre in EURO 2024 ni denarja
"Za leto 2024 potrebuje torej RTVS slabih 23 milijonov evrov več, kot jih je imela v 2023, če želi ohraniti obstoječo raven financiranja vsebin in storitev," so zapisali in opozorili, da sta projekta olimpijskih iger v Parizu in evropskega nogometnega prvenstva v Nemčiji vredna skoraj štiri milijone evrov, v tem trenutku pa ne vedo, kako ju bodo izpeljali. V programsko-produkcijski načrt sta zato vključena zgolj pogojno – ob predpostavki, da bodo zanju pridobili dodatna sredstva.
Ob tem so še opozorili, da sta oba dogodka na seznamu pomembnih televizijskih športnih dogodkov, ki ga je vlada določila septembra 2022, in da ta dva dogodka tudi bistveno vplivata na prihodke od oglaševanja.
Zakaj potem na RTVS v programsko-produkcijskem načrtu pod vprašaj postavljajo ravno najodmevnejša dogodka, ki bi ju bilo mogoče tudi izjemno dobro tržiti? Odgovora na to vprašanje ne v programsko-produkcijskem ne v finančnem načrtu ni.
Glede na to, da pri pokrivanju drugih (resda finančno manj zahtevnih) športnih dogodkov ni zaznati pretirane težnje po varčevanju, se je težko izogniti občutku, da gre za taktično potezo, s katero želijo državo prepričati v novo finančno injekcijo.
Stroški dela višji za dobrih pet milijonov
Ob tem v oči bode dejstvo, da se bodo po finančnem načrtu na RTVS v prihodnjem letu stroški dela (plače) v primerjavi z načrtom za letošnje leto povečali za skoraj 5,2 milijona evrov, pri čemer sploh še ni upoštevana uskladitev plač, o kateri se z vlado pogajajo sindikati javnega sektorja. Nazadnje so ti zavrnili predlog, po katerem bi v drugi polovici prihodnjega leta plače z inflacijo delno uskladili v višini 2,22 odstotka, kar bi glede na maso plač na RTVS pomenilo skoraj dva dodatna milijona evrov za plače.
Spodaj objavljamo najvišje izplačane bruto plače na RTVS za oktober 2023 in najvišje skupne zneske plač v obdobju od januarja do julija 2023:
Iz finančnega načrta za leto 2024 je razvidno, da bo masa plač narasla predvsem zaradi napredovanj, ki jih v preteklosti niso realizirali, višje so postavke pri nadurah, dodatkih in nagrajevanju, upoštevali pa so tudi dodatne zaposlitve za radijske in televizijske programe za italijansko in madžarsko narodno skupnost, ki jih je sofinanciral urad za narodnosti.
Varčevanje predvsem pri honorarjih, zunanji produkciji in avtorskih pravicah
Če se bo masa za plače po finančnem načrtu celo povečala, naj bi v zavodu po drugi strani prihodnje leto varčevali predvsem pri variabilnih stroških, ki naj bi se v primerjavi z načrtom za letošnje leto skrčili za 3,83 milijona evrov. Te stroške naj bi najbolj znižali na TV Slovenija, in sicer za 2,16 milijona evrov.
To se ne bo poznalo le na morebitnem okrnjenem programu olimpijskih iger in evropskega nogometnega prvenstva, temveč tudi na tem, da po izteku glasbenega šova V petek zvečer nove drage oddaje ne bo, okrnjena pa bosta tudi filmski (Sedmi pečat, Petkov film, Nedeljski kino, Filmska uspešnica, Popoldanski film) in tuji dokumentarni program.
Svet javnega zavoda RTV Slovenija je kot varčevalni ukrep upravi med drugim predlagal ukinitev Glasbene produkcije RTV Slovenija, kamor spadajo tudi Simfoniki RTV Slovenija. Po podatkih je Glasbena produkcija RTV Slovenija, kjer je zaposlenih 105 glasbenikov, javni zavod letos stala skoraj 4,8 milijona evrov – skupnih odhodkov je bilo za 5,1 milijona evrov, slabih 345 tisoč evrov pa so zaslužili sami s koncerti na trgu, tudi v tujini. Poleg tega bi svet zavoda ukinil še eno z glasbo povezano enoto, in sicer ZKP RTV Slovenija, kjer je zaposlenih pet ljudi; hiši so letos prinesli 233.961 evrov, odnesli 363.331 evrov; z ukinitvijo bi se letno prihranilo 129.370 evrov. V Glasbeno produkcijo poleg Simfonikov spadajo Big Band RTV Slovenija, Otroški pevski zbor in Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, šest glasbenih producentov ter nototeka.
Iz finančnega načrta za prihodnje leto ni razvidno, da bi vodstvo nameravalo drastično poseči v glasbeno produkcijo, ki nastaja na RTVS.
