Četrtek, 19. 12. 2019, 14.19
4 leta, 4 mesece
KPK znova: Bratuškova s samokandidaturo za komisarko kršila zakon
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,41
13
Bratuškova je kršila člena zakona o integriteti, ki opredeljujeta dolžno ravnanje uradnih oseb v primeru nasprotja interesov, trdijo pri KPK.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je znova ugotovila, da se je Alenka Bratušek znašla v konfliktu interesov, ko je vlada julija 2014 potrjevala kandidate za evropske komisarje, med katerimi je bila tudi Bratuškova, takrat predsednica vlade. Bratuškova je v odzivu na ugotovitve KPK komisarko spomnila, da so vsi pristojni organi v Sloveniji ugotovili, da ni storila ničesar narobe. Po njenem "je čas, da se ta farsa konča", poleg tožbe za odpravo akta pa napoveduje tudi odškodninsko tožbo proti predsedniku KPK Borisu Štefanecu.
Gre za postopek, ki ga je KPK začel že leta 2014, leta 2015 pa sprejel zaključne ugotovitve, ki so bile na sodišču zaradi ugotovljenih napak v postopku odpravljene.
Tudi na podlagi odločitve ustavnega sodišča v letu 2017 v tej zadevi, to je zavzelo stališče, da so ugotovitve komisije ugotovitveni upravni akt, ki posega v pravice posameznika, zato mora biti zagotovljeno sodno varstvo, je komisija v preteklih dveh letih oblikovala nov način vodenja postopka. Tega zdaj vodi v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku, so sporočili iz KPK.
Komisija je tako v letu 2017 nadaljevala postopek ugotavljanja kršitev, pri tem pa Bratuškovi dvakrat dala možnost izjasnitve o osnutku zaključnih ugotovitev. Kot so še sporočili iz KPK, so zaključne ugotovitve posredovali tudi Bratuškovi.
Omogočila pridobitev nepremoženjske koristi sebi v prid
KPK je v končni odločbi, ki jo je objavil na spletni strani, zapisal, da je Bratuškova na seji vlade 31. julija 2014 s sodelovanjem pri soglasju seznama kandidatov za evropskega komisarja omogočila pridobitev nepremoženjske koristi tudi sama sebi.
Komisija trdi, da je Bratuškova kršila 38. člen zakona s tem, ko jih do sprejemanja na vladi ni obvestila o nasprotju interesov, v katerem se je znašla, ter 37. člen zakona s tem, ko ni prenehala delovanja v tej zadevi, dokler KPK ne bi odločil o njej.
Poleg Bratuškove sta bila na seznamu, ki ga je slovenska vlada takrat poslala v Bruselj, še evroposlanka iz vrst SD Tanja Fajon in prvak DeSUS Karl Erjavec, ki na tisti seji ni prisostvoval. Zdaj že nekdanji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je za kandidatko za komisarko za energetsko unijo izbral Bratuškovo, ki bi ob potrditvi postala tudi podpredsednica komisije.
Odstopila od kandidature
A Bratuškova na zaslišanju pred pristojnima odboroma v evropskem parlamentu, na katerem so med drugim razpredali tudi o postopku KPK, podpore ni dobila, zato je od kandidature odstopila. V vmesnem času se je zamenjala vlada in SMC je postala največja vladna stranka. Ta je za kandidatko predlagala Violeto Bulc, ki je postala komisarka za promet.
Je pa dejstvo, da Bratuškova pred petimi leti ni dvigovala pošiljk KPK v zakonskem roku, zato so ji opravili izročitev v poštni nabiralnik. Pozneje je ugotovitve komisije uspešno izpodbijala na sodiščih, poleg tega je skupaj s poslanci NSi in nepovezanimi poslanci v prejšnjem sklicu DZ v parlamentarni postopek vložila predlog za razrešitev Štefaneca, saj da komisija ne izvaja svojih pristojnosti v skladu z ustavo in zakonom. S predlogom jim sicer ni uspelo.
Pri Bratuškovi je zaradi zgodbe o okoliščinah njenega potrjevanja za kandidatko za evropsko komisarko marca 2015 bila tudi hišna preiskava, kriminalisti pa so takrat obiskali tudi prostore poslanske skupine v DZ in sedež stranke.
Komisija nasprotja interesov ni ugotovila prvič
Bratuškova je v izjavi spomnila, da Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) nasprotja interesov pri kandidaturi ni ugotovila prvič. A je upravno sodišče februarja 2016 odpravilo akt KPK in postopka ni vrnilo nazaj v odločanje komisiji. Vrhovno sodišče je septembra istega leta pritrdilo upravnemu sodišču, junija 2017 pa je tožilstvo zavrglo kazensko ovadbo Generalne policijske uprave, povezano s tem, je navedla Bratuškova.
Kljub temu, da je enak akt sodišče že odpravilo, bo njen odvetnik, če tega že ni storil, na upravno sodišče ponovno vložil tožbo za njegovo odpravo. Obenem je napovedala, da bo sprožila tudi odškodninsko tožbo proti Štefanecu. "Želim pa si najti način, da bo odškodnino plačal iz lastnega žepa," je dejala in pojasnila, da je s postopkom doslej imela 15 tisoč evrov stroškov.
Je pa po njenih besedah tudi zanimivo, da akt ne navaja nikakršnih sankcij. Edina stvar, ki ji jo očita, je, da bi morala Bratuškova komisijo vprašati, ali lahko sodeluje na seji vlade ali ne. Tudi v tem pogledu pa se predsednica SAB s KPK ne strinja. "Štefanec se je šest let, ves svoj mandat, torej ukvarjal samo z Alenko Bratušek," je pripomnila.
Štefanecu se sicer marca prihodnje leto izteče mandat na čelu KPK, za položaj pa bo znova kandidiral. Vendar pa je po besedah Bratuškove čas, da se predčasno poslovi, saj očitno krši človekove pravice. Kot je dodala, sicer ni pravnica, ve pa, da za isto stvar človeku ne morejo soditi ali ga obravnavati dvakrat.
13