Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
6. 7. 2021,
20.05

Osveženo pred

3 leta, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 9,56

10

Natisni članek

Natisni članek

dermatologija visoke temperature kožni rak

Torek, 6. 7. 2021, 20.05

3 leta, 4 mesece

Smrtonosna bolezen, zaradi katere vsako leto umre 150 Slovenk in Slovencev #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 9,56

10

Med tistimi, ki izčrpavajočo vročino vsakodnevno občutijo na svoji koži, so gradbeni delavci. A celodnevno delo na žgočem soncu ni le naporno, pač pa je lahko tudi zelo nevarno. Ne le dehidracija, pregretje in opekline, pretirano izpostavljanje soncu ima lahko tudi dolgotrajne resne posledice. Kožni rak, sicer najpogostejši rak pri ljudeh, je v Sloveniji že nekaj let v porastu. Za posledicami bolezni vsako leto umre okoli 150 bolnikov.

Nekoliko prijaznejše temperature v zadnjih dneh so tako še posebej razveselile tiste, ki se soncu po službeni dolžnosti ne morejo izogniti. A se obdobje nižjih temperatur končuje, delavci se že pripravljajo, da se bo živo srebro spet povzpelo krepko čez 30 stopinj Celzija.

"Pri delu z asfaltom, spodaj je 150 stopinj, zgoraj pač temperatura zraka, kakršna je, lahko tudi 40 ali več. To so, bom rekel, izredno težki pogoji. Nadzora gotovo ni dovolj, posebno na tem področju," je pojasnil Oskar Komac iz Sindikata delavcev v gradbenih dejavnostih Slovenije. Inšpektorji običajno oprezajo za drugimi oblikami kršitev, še dodajajo v sindikatu.

Kakšno kremo z zaščitnim faktorjem izbrati? 

Dermatologi svetujejo, da izberete kremo z zaščitnim faktorjem vsaj 30, še raje 50. ''To pa zato, ker so v študijah dokazali, da kadar kremo nanesemo na kožo, jo v resnici razredčimo na celo eno tretjino ali še manj," pojasni Tanja Planinšek Ručigaj, predstojnica Dermatološke klinike UKC Ljubljana. 

Če nam koža na primer zagotavlja deset minut zaščite, kremo s faktorjem 30 pa slabo nanesemo in zato deluje kot faktor 10, zaščita pred soncem traja zgolj eno uro in 40 minut. Če se vmes seveda ne ohladimo v morju ali bazenu. ''Svetujemo, da se po vsakem kopanju ali tuširanju oziroma brisanju z brisačo kremo ponovno nanese. Sicer prodajajo kreme, ki zagotavljajo, da to ni potrebno, vendar dermatologi opažamo, da vseeno je," poudari Planinšek Ručigajeva.

Najprej opekline, nato zagorelost, na daljši rok fotopoškodbe in rak

Nevarnim UV-žarkom se poleti nikakor ne moremo izogniti. Če nismo dovolj dobro zaščiteni, tovrstno sevanje najprej opazimo kot opekline, v nekaj dneh kot zagorelost. Na daljši rok pa na koži opazimo takšne fotopoškodbe.

Kot pove specialistka dermatovenerologije Ana Benedičič gre za spremembe na koži, ki se kažejo zaradi nalaganja poškodb v dednem materialu celic, iz katerih se koža vsak mesec obnovi v zgornji plasti.

Fotopoškodbe niso moteče le estetsko, ampak se zaradi njih skozi leta lahko soočimo s kožnimi raki različnih vrst. Med njimi tudi s pigmentnim kožnim rakom, melanomom, ki se ga večina najbolj boji.

Pri ženskah in moških skupaj je kožni rak na prvem mestu med vsemi raki v Sloveniji. Preprečevati ga je treba začeti že zgodaj. Dr. Planinšek Ručigajeva staršem zato svetuje uporabo posebnih sončnih krem, ki na koži puščajo modrikasto ali belo barvo, da starši vidijo, kdaj otrok ni zaščiten.

Za kožnim rakom sicer pri nas vsako leto zboli več kot tri tisoč ljudi, od tega za melanomom, ki je najnevarnejši, več kot 600. 

Ne spreglejte