SiolNET. Novice Slovenija
8,61

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Sodba o javnosti dela sodišč

Konec prikrivanja sodb o goljufanju politikov v kampanjah?

8,61

termometer

Graf1
Foto: Siol.net

Upravno sodišče je presenetljivo odpravilo odločitev informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, da javnost ne sme izvedeti za vsebino sodbe o tem, kako so leta 2014 goljufali v kampanji župana Maribora Andreja Fištravca. Organizatorja volilne kampanje Darka Berliča je okrajno sodišče v Mariboru zaradi tega obsodilo na pol leta pogojne zaporne kazni. Ko sem jih prosil za sodbo, da bi predstavil, kakšne so bile stranpoti v kampanji, so me zavrnili z razlago, da javnost ne sme izvedeti za vsebino, ker morajo zavarovati zasebnost Berliča in Fištravca, vsebina naj ne bi bila "v javnem interesu", Berliču pa bi, če bi se razvedelo, lahko škodovalo v pritožbenem postopku.

Da javnost ne sme izvedeti je, ko sem se pritožil, pritrdila tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. V sodnem sporu, ki sem ga zaradi tega s pomočjo odvetniške pisarne Slavka Vesenjaka sprožil pred dvema letoma, je upravno sodišče, senat je vodil Damjan Gantar, odločitev pooblaščenke zdaj odpravilo. Sodbo sem dobil včeraj. Sodišču v Mariboru so naložili, da mora znova odločiti, ali ljudje smemo izvedeti za vsebino sodbe o tem, kako so goljufali v obdobju Fištravčeve volilne kampanje. 

Kako so goljufali in skrivali

Celotni postopek proti Berliču (in posredno Fištravcu) je bil posledica novinarskih razkritij. Da je s kampanjo Andreja Fištravca in stranke SD, ki jo je takrat vodil Dejan Židan, nekaj narobe, sem razkril po preverjanju poročil o porabi denarja. Številke v poročilih Fištravca in SD se niso ujemale, preverjanje pa je pokazalo, da Fištravec pol leta po volitvah, ko morajo kandidati in stranke zapreti posebne račune, še ni plačal za 30.835 evrov računov. SD pa ni plačala za 41.504 evrov računov.

Fištravčev štab ni plačal polovice vseh računov kampanje. Pri SD je bil delež nižji. Če ponazorimo grafično, so bili deleži neplačanega za kampanje leta 2014 pred lokalnimi volitvami takšni:

Neplačani kampanje

Zaradi teh razkritij je računsko sodišče pregledalo županski del kampanje Fištravca, za katero je bilo plačanih 15.966 evrov stroškov, 15.635 evrov pa ne. Revizorji pri Fištravcu niso preverili kampanje za mestni svet, kjer računi prav tako niso bili plačani. Običajno lokalnih kampanj sploh ne preverjajo. Za pregled poslovanja stranke SD pa se računsko sodišče ni odločilo, čeprav tudi ni poravnala vseh stroškov lokalnih kampanj. Pravzaprav so SD ostali neplačani računi še celo iz bolj daljne preteklosti, teh niso poplačali niti še do letošnjega leta, v katerem je odstopil predsednik Dejan Židan in vodenje do kongresa, ki bo čez dva tedna, prepustil podpredsednici Tanji Fajon.

Dejan Židan Tanja Fajon Foto: STA  

 

Letos so nam iz SD zagotovili, da so račune teh davnih kampanj medtem vendarle že plačali: 

Argument, Tanja Fajon, Franc Bogovič, Ivo Hvalica, Sebastjan Jeretič Novice Stranka SD: Kapitalisti v težavah

Posledici revizije računskega sodišča Fištravčeve kampanje sta bila kazenski postopek in pogojna obsodba Berliča na pol leta zapora. Sodišče je med drugim ugotovilo, da so se plačila za reklame izvajala tudi povsem mimo uradnega računa (neposredno radijski postaji) in da ta niso vključena med neplačane ali plačane stroške kampanje. Ko sem prosil za sodbo, mi je predsednica sodišča v Mariboru Alenka Zadravec januarja leta 2018 najprej poslala le izrek sodbe, a še to anonimizirano. Prikrila je imeni obsojenega Darka Berliča in župana Maribora Andreja Fištravca. Ljudje, če bi to vzel resno, ne bi smeli vedeti, komu so na sodišču sodili za goljufijo v kampanji.

V Mariboru so bili proti prikrivanju

Ko sem prosil, da naj mi pošljejo še preostanek sodbe, torej razlago odločitve, pa so me zavrnili. Odločanje so, ker sem se pritoževal, prenesli na višjo stopnjo. Mariborsko sodišče je vrhovnemu sodišču celo predlagalo, da bi me z vso vsebino sodbe seznanili. Menili so, da je v javnem interesu, ker govori o organizatorju volilne kampanje, ki je javna oseba. 

A so na vrhovnem sodišču menili obratno, da ne gre za pomembno javno stvar in da "razkritje obrazložitve kazenske sodbe ne bi v ničemer pripomoglo k javni razpravi o temah, ki so pomembne za javnost". To je podpisala pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja vrhovnega sodišča Manja Resman, ki je trdila tudi, da s prikrivanjem vsebine sodbe javnosti zagotavljajo tudi pošteno in nepristransko sojenje Berliču.

Proti tej odločitvi, ki ji je pritrdila informacijska pooblaščenka Prelesnikova, sem pred dobrima dvema letoma sprožil spor na upravnem sodišču. 

Sodba upravnega sodišča iz tega meseca je presenetljiva. Pravniki, ki mi pomagajo pri novinarskem delu, so me opozarjali, da bo na upravnem sodišču težko dobiti spor, ker so tam nenaklonjeni novotarijam, kot je pravica javnosti do obveščenosti. Pravdanje pa ni poceni. Več o dilemah in kdo je denarno pomagal, lahko preberete tukaj.

A tudi sodba, ki razveljavlja zavrnitev, še ne pomeni nujno, da bo obveljalo, da ima javnost pravico izvedeti za vsebino medtem pravnomočne sodbe o stranpoteh v Fištravčevi kampanji.

Sodba upravnega sodišča je v celoti takšna:

131

stran 2 stran 3 stran 4 stran 5 stran 6 Upravno sodišče je odločilo, da bodo morali pri odločanju, ali javnost sme izvedeti za vsebino sodbe, na sodišču v Mariboru v drugem poskusu ravnati po zakonu o kazenskem postopku, ne po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, po katerem so vsi spori potekali doslej.

Je to korak naprej ali še bolj nazaj?

Zaradi te "nove prakse", ki so jo na sodiščih uvedli letos, je včeraj protestiralo društvo novinarjev, ki za takšno ravnanje ocenjuje, da gre za "presenetljivo novo prakso onemogočanja dostopa do informacij javnega značaja v pravosodnem sistemu".

Te nove prakse se, trdi društvo novinarjev, v sodstvu (in tožilstvu) držijo od maja 2020, ko je vrhovno sodišče sprejelo "prelomno sodbo" in z njo odločilo, da imajo dostop do vpogleda v tožilske in sodne spise le še upravičenci po zakonih, ki določajo to področje, novinarji in javnost, ki so informacije o vseh postopkih, ki jih izvajajo na tožilstvih in sodiščih, pridobivali na podlagi zahteve po informacijah javnega značaja, pa za dostop nimajo več pravne podlage po tistem zakonu.

Društvo novinarjev meni, da bo do informacij o dogajanju na sodiščih in tožilstvih zdaj še težje priti.

Kot kaže primer prikrivanja sodbe o stranpoteh Fištravčeve kampanje, pa je že dosedanja ureditev dostop do informacij bolj onemogočala kot omogočala in je pri tem težko veliko zmanjšati.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 57
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin