Ponedeljek, 19. 11. 2018, 17.12
6 let, 1 mesec
Lokalne volitve v Mariboru
"Komur kultura v Mariboru obrne hrbet, je mrtev" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,35
5
"Volivci so v zadnjem času spoznali, da je od tega, kako je nekdo delal v preteklosti, odvisno, ali si zasluži njihovo zaupanje. V Mariboru se je izredno dobro pokazalo nezadovoljstvo, ki je vladalo zaradi premalo politične izkušenosti oziroma nedela prejšnje mariborske oblasti," je nizko podporo Andreju Fištravcu komentiral Rudolf Moge.
Podjetnik Sašo Arsenovič se je za kandidaturo v Mariboru odločil v zadnjem trenutku, z njo pa močno premešal karte v boju za župansko mesto. S Francem Kanglerjem se bosta 2. decembra pomerila v drugem krogu volitev. Kdo od njiju ima prednost, je težko reči, saj oba s seboj nosita svoje nahrbtnike, meni nekdanji dolgoletni poslanec in častni občan Maribora Rudolf Moge. Kot pravi, so volivci Fištravcu izstavili račun.
Arsenovič je na lokalnih volitvah v nedeljo prejel 38,20 odstotka glasov, z njim pa se bo v drugem krogu pomeril nekdanji župan Franc Kangler. Tega so leta 2014 odstavili z županskega mesta, na letošnjih lokalnih volitvah pa je prejel 31,40 odstotka glasov.
Volivci so z nizko podporo, dobil je le 8,56 odstotka, tretjeuvrščenemu aktualnemu županu Andreju Fištravcu izstavili račun za prazne obljube, meni častni občan Maribora Rudolf Moge.
Moge je bil v državnem zboru tri mandate poslanec LDS, bil je tudi prvi predsednik stranke v Mariboru, nato pa je iz stranke izstopil, ker se ni strinjal z delovanjem koalicije. V času, ko je bil Maribor Evropska prestolnica kulture (EPK), je bil predsednik zavoda EPK in vse aktivnosti v Mariboru še vedno budno spremlja.
Moge je prepričan, da so volivci odkrito pokazali, da so nezadovoljni z delom prejšnje mariborske oblasti.
"Volivci so nedelo prejšnje mariborske oblasti hudo kaznovali"
Moge je prepričan, da so volivci odkrito pokazali, da so nezadovoljni z delom prejšnje mariborske oblasti.
"Volivci so v zadnjem času spoznali, da je od tega, kako je nekdo delal v preteklosti, odvisno, ali si zasluži njihovo zaupanje. V Mariboru se je izjemno dobro pokazalo nezadovoljstvo, ki je vladalo zaradi premalo politične izkušenosti oziroma nedela prejšnje mariborske oblasti," pravi Moge.
Po njegovem mnenju so ljudi, ki so vodili tako politiko v Mariboru, volivci hudo kaznovali. "Ta stvar pa deluje vzgojno tudi na vse politike za naprej. Vedo, da bodo, če ne bodo delali dobro, izpolnjevali svojih ciljev in držali besede, na volitvah pogoreli," je prepričan.
Zgodil se je "bum efekt Arsenovič"
Ljudje so začeli ceniti tiste, ki nekaj naredijo, ki imajo za seboj rezultate, ne pa tistih, ki samo lepo govorijo in obljubljajo gradove v oblakih, pravi Moge.
"Pri tokratnem mariborskem volilnem dogajanju je svoje dosegel tudi ta 'bum efekt' nekega novega obraza v zadnjem trenutku pred tekmo. To se je v preteklosti že zgodilo s Cerarjem, Jankovićem, Šarcem in tako naprej. To se izjemno pozna po tem, ko politične stranke, ki vidijo, da same ne bodo imele velikega izplena, podprejo nove obraze in tako pridobijo neprimerno večje število glasov," pojasnjuje Moge, ki v tem načinu vidi tudi izigravanje volivcev.
Če bi se prijavili ljudje z moralno integriteto, "bum efekt" ne bi prišel do izraza
Če bi bili kandidati v Univerzitetnem mestu Maribor bolj pogumni in bi se res prijavljali tisti, ki imajo moralno integriteto in za seboj tudi veliko uspehov, "bum efekt" ne bi prišel do izraza, razlaga Moge.
"Zdaj pa smo imeli v igri dva nekdanja župana, nekaj kandidatov pa je bilo takih, ki se jim je že takoj videlo, da teme ne obvladajo in nimajo sposobnosti, da bi stopili v županske čevlje. Pri Arsenoviču je šlo torej za takšen 'bum efekt' kot pri Šarcu, Cerarju, Jankoviću," meni Moge in si želi, da bi se, če bi Arsenovič volitve dobil, zares izkazal.
Ali bolje kaže Kanglerju ali pa bi več glasov lahko napovedali Arsenoviču, je težko napovedati, pravi Moge.
"S pravnomočno obsodbo Kangler danes zagotovo ne bi bil, kjer je"
"Pri Kanglerju je tako, da ne vem, ali je zares tako spreten, ali je sodišče tako nesposobno, ali pa so bile obtožbe zares nameščene. Če bi bil za nekaj pravnomočno obsojen, zagotovo ne bi bil, kjer je," pravi Moge, ki meni, da se je Kangler s kandidaturo želel po svoje rehabilitirati za vse, kar se mu je zgodilo.
"Tega, da je bil v preteklosti po krivici ob mandat državnega svetnika, mu nihče ne more povrniti. Zdaj se hoče spet dokazati. Ko je bil župan, je tisto, kar je obljubil, tudi izpolnil in v Mariboru se je takrat na veliko delalo in gradilo," pravi Moge.
Fištravec je v Mariboru izgubil predvsem podporo kulturnikov
V času Kanglerjevega županovanja je bil v Mariboru največji kulturni projekt zagotovo Evropska prestolnica kulture, EPK 2012, ki pa ga je, kot pravi Moge, župan Andrej Fištravec, ne da bi se zavedal, popolnoma zatrl.
"Verjetno je mislil, da bi s podporo tega projekta po svoje deloma rehabilitiral tudi Kanglerja. Ko je to popolnoma zatrl, mu je hrbet obrnila vsa sfera, ki se je v kulturi napajala iz tega denarja. Komur kultura v Mariboru obrne hrbet, je mrtev. To se je v Mariboru že dogajalo raznim županom, sekretarjem Zveze komunistov Slovenije in tako naprej," razloge za majhno podporo Andreju Fištravcu še razlaga Moge.
V projekt Evropske prestolnice kulture je bilo vloženih več deset milijonov evrov, pravi Moge. "Takrat je Maribor res cvetel. Izvedel je vse programe, potem ko pa bi morali na koncu pobrati le še smetano, da bi še naprej črpali iz vseh teh virov, pa je župan, ki je zdaj volitve izgubil, odpustil ljudi, ki bi zdaj nadaljevali in sredstva te kohezijske regije iskali po Evropi," je dejal.
Projekt EPK je Moge videl kot dober zametek vzhodne kohezijske regije. "Takrat so se prvič vse te občine združile in vse so imele nekaj od tega, napredoval je tudi razvoj. Ko sem bil predsednik sveta EPK, na prireditvah v glavnem niso toliko k meni hodili kulturniki kot pa gospodarstveniki, ki so izražali željo po tem, da bi imeli podoben projekt," je dejal.
"Politiki se morajo zavedati, da volivci niso ovce"
Moge meni, da rezultat za Fištravca ni hud udarec. "On je bil le nekakšen purgator za ljudi, da so pokazali svojo voljo in to, da tisti, ki svoje besede ne drži, ki svojega dela ne opravlja res vestno in tako, kot bi moral, dobi na volitvah za vse to tudi izstavljen račun, kazen," pojasnjuje.
In ne le za prazne obljube, volivci politike kaznujejo tudi za to, kako se vedejo, kako jih zastopajo. Po njegovem mnenju je to dobro, saj se bodo tako politiki začeli zavedati, da volivci niso ovce, ki jim je mogoče prodati vse, kar bi si kandidati izmislili. Tisto, kar nekdo pove, mora veljati in mora biti kredibilno, pravi Moge.
Tako Kangler kot Arsenovič s seboj nosita obremenjujočo prtljago
Ali bolje kaže Kanglerju ali bi več glasov lahko napovedali Arsenoviču, je težko reči, pravi Moge. Prednost pri Kanglerju vidi v tem, da se pri njem popolnoma jasno ve, kdo ga podpira.
"Za kandidata Arsenoviča nihče ne ve, kdo v resnici stoji za njim, kdo mu je vse to pripravil in tako naprej. So samo ugibanja o ljudeh in gre za igro mačke z mišjo," razmišlja Moge.
Kangler je po njegovem mnenju zelo ranljiv zaradi vseh nevšečnosti s sodišči v preteklosti. "Nekateri ljudje menijo, da v politiki ni popravnega izpita in da bi morali taki ljudje mesto pustiti drugim. Po drugi strani pa ima Arsenovič na hrbtu veliko vrečo s posojili. Ta imajo potem lahko vpliv tudi na občino in so lahko velika težava za bodočega župana, ker ga bodo opozicija in vsi, ki bodo želeli v Mariboru karkoli spremeniti – Arsenovič je v Mariboru ogromno spremenil, bil je nekakšna svetla luč – začeli z denarnimi in drugimi posli napadati," razmere vidi Moge.
Po mnenju Mogeta bo na rezultate Kanglerja in Mogeta vplivalo, da ima vsak od njiju težavo v svojem nahrbtniku. "Nobeden od njiju ni 'brezmadežen'. Sicer je pa to v politiki tako, da so več ali manj vsi politiki končali z obtožbami in na sodiščih," meni Moge.
"Arsenovič se verjetno ne zaveda, kaj vse ga še čaka"
Na velike položaje, kot je prvi politik Maribora, mora priti nekdo, ki obvlada vsaj abecedo politike, je dejal Moge.
"Popolnoma neizkušen, brez povezav v strankah, to je po eni strani velik hazard. Menim, da se Arsenovič ne zaveda, kaj vse ga še čaka, ko bo prišel na politični parket med mestne svetnike in državno administracijo. To ni tako preprosto," še dodaja.
Kot pravi, politika počasi postaja tudi obrt. "Zunaj, vsaj v razvitih demokracijah, greš po stopnjah, preden prideš do nekaterih položajev, da lahko nato kandidiraš za nekatere funkcije. Pri nas pa gre za 'bum efekte'," je kritičen Moge.
Državna politika bi morala na Maribor bolj paziti
Državna politika bi morala bolj gledati na mesto, kot je Maribor, ker je le 17 kilometrov oddaljen od avstrijske meje in je bil nekoč že avstrijsko mesto s pretežno avstrijskim prebivalstvom. Ne bi smeli dopustiti, da propada, pravi Moge. Po njegovem mnenju v tem delu Slovenije ni takega razvoja, kot bi si ga lahko želeli, čeprav ima vse danosti, ki bi jih lahko izkoristili.
"Maribor je sedež vzhodne kohezijske regije, a le na papirju, v resnici tu ni ničesar. Župani bi morali v svoj program vključiti, da bodo vsaj nekajkrat v svojih mandatih sklicali vse župane mestnih občin vzhodne kohezijske regije in bi se poskušali skupaj dogovoriti, kateri so tisti programi, za katere bi oni lahko kakovostno konkurirali za državna evropska sredstva. To manjka," je dejal Moge.
Projekt EPK vidi kot dober zametek vzhodne kohezijske regije. "Takrat so se prvič vse te občine združile in vse so imele nekaj od tega, naprej je šel tudi razvoj. Ko sem bil predsednik sveta EPK, na prireditvah v glavnem niso toliko k meni hodili kulturniki kot pa gospodarstveniki, ki so izražali željo po tem, da bi imeli podoben projekt," razlaga nekdanji predsednik zavoda EPK.
Državna politika bi morala bolj gledati na mesto, kot je Maribor, ker je le 17 kilometrov oddaljen od avstrijske meje in je bilo nekoč že avstrijsko mesto s pretežno avstrijskim prebivalstvom. Ne bi smeli pustiti, da propada, pravi Moge.
V Sloveniji se vse obrača iz Ljubljane, preveč centralistično
"Če bi kdo naredil temeljito analizo, koliko državnega denarja je dobila Ljubljana in koliko so ga druge občine, bi se prijel za glavo. Hkrati pa je treba povedati tudi, da bi bilo dobro pregledati, koliko denarja dajejo oziroma katere projekte sponzorirajo državna podjetja. Tudi tu bi namreč ugotovili, da se denar izteka pretežno v prestolnico, kjer se svetijo zlate strehe," je kritičen Moge.
Drugje, kjer bi lahko z velikim številom prebivalcev, kot jih ima Maribor, država zgradila kaj, od česar bi lahko navsezadnje tudi živela, ni zadostne podpore, ocenjuje razmere.
"Ravno regija je tista, ki bi bila lahko protiutež centralizmu. Tudi v Nemčiji, kjer podpora Merklovi upada prav v deželah, so dežele oziroma regije težišče razvoja, tu v Sloveniji pa imamo centralizem, ki ne vodi nikamor," meni Moge.
5