SiolNET. Novice Slovenija
1,65

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Komisija DZ razpravljala o polmilijardni dokapitalizaciji HSE

1,65

termometer

HSE | V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) zatrjujejo, da je bilo letošnje leto najzahtevnejše v njihovi zgodovini. | Foto: Bor Slana
V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) zatrjujejo, da je bilo letošnje leto najzahtevnejše v njihovi zgodovini. Foto: Bor Slana

Potem ko bo Holding Slovenske elektrarne (HSE) zaradi likvidnostnih težav prejel pol milijarde evrov davkoplačevalskega denarja, je o tem razpravljala parlamentarna komisija za nadzor javnih financ. "Gre za premostitev likvidnostnih težav HSE. Verjamemo, da bo HSE sredstva vrnil do konca leta 2024, če ne bo novih pretresov na trgu," je dejal minister za finance Klemen Boštjančič.

Predsednik komisije DZ Jernej Vrtovec (NSi) je sejo sklical, da so lahko predstavniki vlade, Slovenskega državnega holdinga (SDH) in HSE pojasnili razloge za takšno potezo. Presenetilo ga je, da o tej možnosti v DZ niso govorili septembra, ko so poslanci dali zeleno luč državnemu poroštvu za dostop energetskih podjetij do posojil za zagotavljanje zanesljive oskrbe z elektriko in plinom. Nekaj odgovorov so podali na odprtem delu seje, nato pa so jo za javnost zaprli.

Vlada odprla pot še za drugi del dokapitalizacije HSE

Vlada je na današnji seji Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) prižgala zeleno luč še za drugi del dokapitalizacije Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) v višini do 200 milijonov evrov. Prvih 300 milijonov evrov je HSE za premostitev likvidnostnega primanjkljaja vplačala v ponedeljek, dodatnih 192 milijonov evrov naj bi vplačala do 15. decembra.

Vlada je namreč danes podala soglasje k spremembi letnega načrta upravljanja kapitalskih naložb za leto 2022, in sicer v delu, ki se nanaša na posebne upravljavske aktivnosti SDH na področju energetike v luči energetske krize, in delu, ki se nanaša na pričakovane denarne tokove iz upravljanja kapitalskih naložb, so po seji pojasnili v vladnem uradu za komuniciranje (Ukom).

Kot so spomnili, je ekipa premierja Roberta Goloba že novembra soglašala z dopolnitvijo letnega načrta upravljanja, ki je med drugim omogočila naknadno vplačilo kapitala družb na področju energetike oz. HSE v višini 300 milijonov evrov, "današnje soglasje pa se nanaša na zvišanje tega zneska s sedanjih do 300 milijonov evrov na do 500 milijonov evrov".

Finančni minister Klemen Boštjančič je opozoril na izredne razmere na energetskih trgih. "Letošnje cene so desetkrat višje, kot so bile do letos. Te izredne razmere nikakor ne smejo biti krinka, da se pod preprogo pomete tudi slabe odločitve v preteklosti oziroma skrivanje, ki se je dogajalo v slovenski energetiki. Tu mislim predvsem na težave Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje," je dejal Boštjančič.

Nadaljeval je, da smo trenutno priče težavam s proizvodnjo na eni strani in izjemno visokim tržnim cenam energije na drugi strani. "Vlada že od samega nastopa izrazito pomaga gospodinjstvom in gospodarstvu. Cene energije, ki jih danes plačujejo gospodinjstva, so zelo podobne lanskim. Gospodinjstva skoraj ne občutijo dogajanj na trgu. Nekdo mora pokrivati to razliko, v veliki meri to počne državni proračun," je pojasnil Boštjančič.

Pomoč zaradi suše in težav velenjskega premogovnika

Generalni direktor HSE Tomaž Štokelj je pojasnil, da so pomoč potrebovali zaradi letošnje slabe hidrologije ter težav Premogovnika Velenje in posledično zaustavitve Termoelektrarne Šoštanj (Teš). "Hidrologija je letos 32 odstotkov pod načrtovano z najnižjo proizvodnjo v zadnjih 20 letih," je spomnil. Pri termoproizvodnji so se v drugi polovici leta pojavile težave v Premogovniku Velenje in proizvodnja Teša je 20 odstotkov pod načrti, je dodal.

Teš 6 Posel danes V tujini rekordni dobički, v Sloveniji pa državni denar: zakaj HSE potrebuje 500 milijonov?

"Na hidrologiji so imeli za 300 milijonov evrov izpada prihodkov, iz naslova nižje proizvodnje Teša je ta znašal 170 milijonov evrov," je povedal in navedel, da je tako negativni vpliv na letošnje poslovanje dosegel 470 milijonov evrov, ki jih je ublažilo 50 milijonov evrov več od načrtovanih pri trgovanju z električno energijo. "Izpad prihodkov tako znaša 420 milijonov evrov," je pojasnil.

Dolg HSE znaša 700 milijonov evrov

HSE je precej zadolžen, ima okoli 700 milijonov evrov dolga. Banke mu kljub državnemu poroštvu niso želele dati toliko posojila, kolikor bi ga potreboval. Ker je državno poroštvo dano za 80 odstotkov, 20 odstotkov pa bi šlo v breme bank, so po njegovih besedah od bank dobili le 185 milijonov evrov. Pri tem, da je število bank, ki dajejo posojilo, omejeno, saj nekatere zaradi svojih zavez do zelenega prehoda nočejo dajati posojila skupini s termoproizvodnjo.

Boštjančič je povedal, da bo za nadzor porabe denarja v HSE skrbel posebni odposlanec, kritičen pa je bil do preteklih vodstev HSE. Ta so po njegovih besedah večinoma postavljala nerealne načrte, veliko je bilo skrivanja, predvsem težav s Tešem in glede stanja premoga v premogovniku. HSE bo imel, kot je dodal, veliko izgubo. A Štokelj pričakuje, da bo poslovanje v prihodnjem letu veliko boljše.

Štokelj je omenil nujnost energetske neodvisnosti. "Ključno je, da imamo v Sloveniji dovolj veliko samooskrbnost po razmeroma stabilnih cenah," je poudaril. Zapiranje Teša je tako odvisno od vzpostavitve novih enot za proizvodnjo električne energije.

Štokelj je omenil nujnost realnih analiz, koliko premoga lahko odkopljejo v Velenju in kakšne kakovosti je. V preteklosti se je pritiskalo na povečevanje odkopa na račun zanemarjanja načrtovanja novih prog za odkop. Kot je dejal, je njegov prvi ukrep ta, da se načrtuje bolj realno, ob tem pa preizkuša kakovost tujega premoga in izdeluje cenovne analize. Nato bodo sprejeli po njegovih navedbah optimalno odločitev, koliko vlagati v Premogovnik Velenje.

V ponedeljek država že nakazala 300 milijonov evrov

Država je v ponedeljek že vplačala prvih 300 milijonov evrov v HSE. Gre za prvo od dveh tranš v obliki naknadnih vplačil kapitala. Drugi del v višini 192 milijonov evrov bo predvidoma vplačala do 15. decembra. Za vplačilo drugega dela je potrebna vladna odobritev dopolnitve letnega načrta upravljanja, so v ponedeljek pojasnili na SDH.

Denar bodo morali vrniti najkasneje v dveh letih

Ob upoštevanju prihodnjih razmer in poslovanja skupine HSE bo SDH zasledoval cilj, da se celotni znesek naknadnih vplačil kapitala vrne ustanovitelju najkasneje do konca leta 2024 ali celo prej, če bo poslovanje skupine to omogočalo.

Pred odločitvijo o naknadnem vplačilu kapitala je SDH izvedel tudi test zasebnega vlagatelja, iz katerega jasno izhaja, da je vrednost lastniškega kapitala v primeru izvedbe naknadnega vplačila v kapital višja od vrednosti lastniškega kapitala, če naknadno vplačilo ne bi bilo izvedeno. S tem je po pojasnilih SDH tudi izkazana ekonomska upravičenost transakcije in dokazuje, da dokapitalizacija ne predstavlja državne pomoči.

Dopolnjeni letni načrt upravljanja za leto 2022, ki družbam s področja energetike zagotavlja do 300 milijonov evrov za finančno stabilnost in s tem zanesljivost oskrbe odjemalcev z energijo, je vlada odobrila sredi novembra, konec meseca pa so ji v odobritev poslali še dopolnitev, ki zagotavlja dodatnih 200 milijonov evrov.

HSE kljub državnemu poroštvu ne more do posojil

Zaradi precejšnje zadolženosti skupine HSE, ki se vleče že vse od zgraditve šestega bloka Teša, in zaostrenih tržnih razmer je HSE kljub že odobrenemu državnemu poroštvu v višini 800 milijonov evrov uspelo od komercialnih bank iz tega naslova do zdaj pridobiti le za 185 milijonov evrov posojil.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin