Sreda, 7. 12. 2022, 21.47
2 leti
V tujini rekordni dobički, v Sloveniji pa državni denar: zakaj HSE potrebuje 500 milijonov?
Pol milijarde evrov davkoplačevalskega denarja bo dobil državni Holding slovenskih elektrarn (HSE). Medtem ko si energetiki po Evropi zaradi visokih cen električne energije manejo roke in beležijo rekordne dobičke, slovensko državno podjetje v času elektroenergetske zlate mrzlice potrebuje finančno pomoč države. Zaradi 500-milijonske dokapitalizacije HSE se je danes ob 9. uri sestala komisija državnega zbora za nadzor javnih financ.
Nemčija je s 1. decembrom uvedla višje davke za elektroenergetska podjetja, katerih dobički so zaradi vojne v Ukrajini in posledični eksploziji cen energentov poleteli v višave. In glede na načrte Berlina bodo energetiki višje davke plačevali vse do leta 2024. Podobna situacija je skoraj v vseh članicah EU. Največji elektroenergetik v Sloveniji bo dobil slabih 500 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja.
Kot so za Časnik Finance včeraj pojasnili na ministrstvu za finance, je denar za HSE že rezerviran v proračunu za letošnje leto. So pa na ministrstvu priznali, da ne poznajo nobenega primera v zgodovini Slovenije, ko je država morala z dokapitalizacijo reševati likvidnostne težave podjetja v državni lasti.
SDH: To so razlogi za dokapitalizacijo
V imenu države bo stotine milijonov v skupino HSE v obliki dokapitalizacije dal Slovenski državni holding (SDH), ki je 100-odstotni lastnik skupine. Prvo injekcijo v višini 300 milijonov evrov je v HSE dobil 5. decembra, še 192 milijonov pa bo SDH elektroenergetiku dal do 15. decembra. Kot so pojasnili pri SDH, je HSE zmanjkalo denarja.
SDH med razlogi za finančni kolaps slovenskega velikana vidi v:
- Energetski krizi
- Zgodovinsko nizki hidrologiji v 2022
- Ustavitvi TEŠ 6 zaradi pomanjkanja premoga
- Zmanjšani pripravljenosti komercialnih bank za dodatno financiranje kratkoročnih likvidnostnih potreb
SDH sicer trdi, da bo HSE vrnil ves denar. Vendar seveda pod pogojem, če "bo poslovanje HSE to omogočalo".
Slovenska državna energetika je razdeljena na dva stebra: HSE in GEN Energija. HSE ima v lasti predvsem hidroelektrarne in termoelektrarne, med drugim tudi notorični TEŠ 6. Med podjetji skupine HSE tako med drugim najdemo:
- Dravske elektrarne Maribor
- Soške elektrarne Nova Gorica
- Srednjesavske elektrarne
- Hidroelektrarne na Spodnji Savi
- HSE Energetska družba Trbovlje
- Termoelektrarna Šoštanj
- Premogovnik Velenje
HSE trdi, da proizvede 68 odstotkov vse električne energije v Sloveniji, v skupini pa je zaposlenih več kot tri tisoč ljudi. Leta 2021 je skupina HSE imela za 2,5 milijarde evrov prihodkov iz prodaje oziroma za 700 milijonov evrov več kot leto poprej, je zapisano v letnem poročilu. Skupina je lani po katastrofalnem letu 2020, ko so zabeležili izgubo v višini 184 milijonov evrov, vendarle imela dobiček v višini 47 milijonov evrov.
Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je zrasel za 76 odstotkov na 330,2 milijona evrov. Razlog za odlične poslovne rezultate skupine se skriva tudi v odškodnini v višini 231,8 milijona evrov, ki jo je Teš prejel od skupine General Electric, pravne naslednice družbe Alstom, po izvensodni poravnavi glede gradnje bloka 6.
HSE: Zato rabimo denar davkoplačevalcev
Zaradi izrednih razmer bo HSE imel v letu 2022 za 460 milijonov evrov "negativnega vpliva", so 5. decembra ob najavi dokapitalizacije zapisali pri HSE. Med razlogi, zakaj so se znašli v finančni luknji, imajo enake argumente kot SDH, dodali pa so, da potrebujejo denar tudi za cenovno ščitenje prodaje lastne proizvodnje in potrebnih nakupov CO2 kuponov.
Je pa HSE tudi razkril, da so navkljub državnemu poroštvu v višini 800 milijonov evrov uspeli dobiti od bank le za 185 milijonov evrov kreditov.
Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš) so 5. decembra znova zagnali, je poročala Slovenska tiskovna agencija. Teš 6 so namreč s ciljem privarčevati premog za zimske mesece, ko bodo potrebe po energiji večje in bo uvoz elektrike predvidoma dražji, iz omrežja začasno izklopili 14. oktobra.
S premogom naj bi bilo treba varčevati zaradi ponavljajočih se geomehanskih težav Premogovnika Velenje in posledic prvih ukrepov za opuščanje rabe premoga. Po navedbah rudnika izkop premoga trenutno poteka na odkopni plošči D k.-110, ki je po načrtovanem koncu odkopavanja na odkopni plošči B k.-110 edina aktivna.
Več v članku Po slabih dveh mesecih znova zagnali Teš 6.
94