Petek, 30. 8. 2019, 17.30
3 leta, 8 mesecev
Koliko počitnic imajo slovenski otroci in koliko drugje po Evropi?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,27
1
Poletni dnevi brez varstva za otroke so za nekatere starše še bolj stresni kot natrpani šolski dnevi.
Slovenski šolarji imajo letos tako kot vsako šolsko leto okrog 14 tednov počitnic. Koliko jih imajo otroci v drugih državah? V večini evropskih držav je dolžina počitnic podobna, odstopa na primer Bolgarija, kjer so najmlajši šolarji doma mesec dni dlje kot pri nas. V Avstriji in na Hrvaškem je dolžina počitnic približno taka kot pri nas, oboji sosedje pa prav letos uvajajo pomembne spremembe v razporeditvi počitniških dni.
Severni sosedje Avstrijci letos uvajajo nov počitniški sistem: dodajajo en teden jesenskih počitnic v zadnjem tednu oktobra (kot pri nas), ki jih do zdaj niso imeli, krajše pa bo število prostih dni v času velike noči in binkošti (torej aprila in junija). Otroci bodo skupno doma okrog 14 tednov.
Tudi Hrvati so v šolski koledar letos prvič dodali jesenske počitnice, a so občinam pustili prosto izbiro, kako dolge bodo. Tako so lahko učenci doma le dva dni pred dnevom mrtvih ali pa štiri dni (kar bi pomenilo, da je prost ves teden). Ena od različic dopušča še uvedbo zimskih počitnic konec februarja. A glede na to, koliko dni porabijo za jesenske in zimske počitnice, se potem skrajša število dni božičnih in velikonočnih počitnic. Skupno število prostih dni bo torej v vsakem primeru za vse učence enako, okrog 15 tednov.
Poleti od šest tednov pa vse do štiri mesece počitnic
Tudi v širši evropski primerjavi je bolj kot v dolžini počitnic razlika v njihovi razporeditvi. Poročilo evropskega informacijskega omrežja za izmenjavo podatkov o izobraževanju Eurydice o počitnicah kaže, da je Slovenija z desetimi tedni poletnih počitnic nekako v sredini. Na zahodu Evropske unije (na primer v Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji) so poletne počitnice krajše, na vzhodu in jugu daljše.
V Nemčiji se dolžina počitnic razlikuje glede na zvezne dežele, a v nekaterih brezskrbno poletje traja le šest tednov. Podobno je na Nizozemskem, v Veliki Britaniji, Liechtensteinu in tudi v Švici, kjer pa pomembno odstopa najjužnejši kanton Ticino. Tu so otroci prosti 11 tednov. Razlika je verjetno povezana s tem, da je Ticino italijansko govoreči del Švice, v Italiji pa so počitnice daljše od 11 tednov.
Na drugi strani imajo v Bolgariji osnovnošolski otroci kar 15 tednov (skoraj štiri mesece) poletnih počitnic, v Albaniji, Latviji in na Portugalskem po 13 tednov.
Dolžina poletnih počitnic v zadnjem šolskem letu (2018/2019):
Na zahodu Evropske unije (na primer v Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji) so poletne počitnice praviloma krajše, na vzhodu in jugu daljše.
Ponekod le nekaj prostih dni, drugje več tednov
V državah s krajšim poletnim oddihom pa imajo praviloma toliko več zimskih in pomladanskih počitnic, v nekaterih državah imajo poleg tega še vrsto prostih prazničnih dni (pri nas je večina praznikov vključena v okvir počitnic).
- Jesenske počitnice pri nas trajajo en teden (letos to pomeni le tri delovne dni, saj sta praznična dan reformacije in dan mrtvih na četrtek in petek). V tem času imajo počitnice še v 18 državah, ki jih zajema poročilo Eurydice, v 12 pa ne (med temi je tudi Hrvaška). Drugje so razlike v številu dni velike: na Češkem, Islandiji in v Srbiji so imeli lani prosta dva dneva, v Švici pa kar tri tedne.
- Novoletne ali božične počitnice pri nas trajajo en teden (letos tri delovne dni), medtem ko imajo v skoraj vseh evropskih državah prosta dva tedna, v Nemčiji celo tri.
- Zimske počitnice pri nas trajajo en teden (letos pet delovnih dni). V Franciji, na Poljskem in v Turčiji so imeli lani dva tedna, medtem ko na primer v Albaniji, na Cipru ali v Grčiji otroci v tem času nimajo počitnic.
- Tudi prvomajske, pomladne ali velikonočne počitnice v večini držav trajajo teden ali dva (pri nas en teden ali tri delovne dni). Na Finskem in Slovaškem, na primer, trajajo štiri dni, v Švici do tri tedne. Črna gora in Turčija v tem času nimata šolskih počitnic.
Še zanimivost, v Bolgariji, ki ima s 15 tedni najdaljše poletne počitnice za mlajše šolarje (prvi štirje razredi), število drugih počitnic ni bistveno krajše. Lani so bili otroci prosti v prvem tednu novembra, dva tedna okrog novega leta, imeli so še en dan zimskih in en teden spomladanskih počitnic. Skupno torej okrog 19 tednov ali en mesec več oddiha kot pri nas.
Avstrijski otroci bodo letos prvič doma že jeseni (prej so imeli prve počitnice v novoletnem času), so jim pa zato skrajšali spomladanske počitnice okrog velike noči in binkošti.
Ko staršem zmanjka dopusta
Slovenski šolarji bodo imeli v prihajajočem šolskem letu po našem izračunu skupno 61 prostih neprazničnih dni (Avstrija 66, Hrvaška okrog 70). Tako je, čeprav se šolsko leto šele začenja, marsikateri starš verjetno že podrobno pregledal šolski koledar in si naredil približen razpored dopusta. Sploh majhni otroci namreč med počitnicami ne morejo biti sami doma, zato večina staršev poskuša dopust čim bolj uskladiti s časom počitnic.
Brez tega je pravzaprav težko, saj ima večina zaposlenih staršev le od 20 do 30 dni dopusta, kar je seveda premalo, da bi z otrokom preživeli vse počitniške dni (izjema so na primer zaposleni v šolstvu, ki so prosti večino dni šolskih počitnic). Večina zaposlenih staršev vsaj del dopusta porabi ločeno, druga možnost je varstvo pri dedkih in babicah, drugih družinskih članih, sosedih.
Če teh nimajo, pride v poštev organizirano počitniško varstvo, ki ga večinoma organizirajo občine in neprofitne organizacije. A tu so mesta - vsaj v Ljubljani - po besedah staršev ponavadi hitro zasedena. Nekateri delodajalci omogočajo tudi, da zaposleni otroke pripeljejo na delovno mesto, drugi celo organizirajo varstvo.
Starši, ki nimajo ožjih družinskih članov ali denarja za plačljivo varstvo, morajo vključiti vse organizacijske veščine, da otrokom zagotovijo varstvo v počitniškem času.
Starši "žonglirajo z urniki"
Kljub pregovorni svobodi določanja urnika tudi za espeje ni prav nič drugače, pravi Eva, ki ima dva majhna otroka, oba s partnerjem pa imata espe. Če ne delaš, je seveda toliko manj zaslužka, zato se vseeno potrudita, da si varstvo razdelita tako, da redno delo čim manj trpi. V primerih, ko ne gre drugače, jima na pomoč priskočijo že upokojeni babici in drugi ožji družinski člani. "Potrebna je dobra organizacija in nekaj žongliranja z urniki," pravi.
Priznava, da je pomoč družine zelo pomembna. "Hvaležni smo, da imamo to možnost, saj so organizirana počitniška varstva draga in tudi zelo hitro zasedena. Sicer bi se morali odločati, ali bomo plačali varstvo ali pa si vzeli dopust. V vsakem primeru denarnica trpi," pravi.
1