Torek, 29. 9. 2020, 4.00
3 leta, 6 mesecev
Koga je kriza najbolj udarila: brez službe vse več mladih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,14
6
Epidemija novega koronavirusa in gospodarska kriza, ki je temu sledila, sta na rob preživetja pahnili marsikatero podjetje in posameznika. Naraslo je tudi število brezposelnih, zlasti med mladimi, te številke pa bi bile brez ukrepov za pomoč gospodarstvu in zaposlenim znatno višje. Na ministrstvu za delo ocenjujejo, da so z ukrepi ohranili skoraj 300 tisoč delovnih mest.
V začetku leta je pandemija novega koronavirusa ustavila javno življenje in upočasnila potrošnjo v večini držav. Gospodarski kazalniki, ki so že pred tem nakazovali prihod nove krize, so se v trenutku obrnili navzdol. Najbolj je na udaru turizem, ki pa popolnega okrevanja ne more pričakovati vsaj še nekaj časa, najmanj do razvoja cepiva.
V Sloveniji ohranili skoraj 300 tisoč delovnih mest
Nove razmere so v večini držav prinesle tudi višjo brezposelnost. V ZDA je na primer maja v samo enem tednu vlogo za nadomestilo za brezposelnost vložilo več kot tri milijone ljudi. Nekoliko manj drastično je bilo zvišanje brezposelnosti v evropskih državah, kjer so vlade s socialnimi ukrepi to zajezile. Minister za delo Janez Cigler Kralj ocenjuje, da smo v Sloveniji "z ukrepi za zaščito trga dela ohranili skoraj 300 tisoč delovnih mest".
Po izbruhu epidemije je brezposelnost naraščala tudi v Sloveniji
V Sloveniji je bilo januarja letos na zavodu za zaposlovanje prijavljenih okoli 80 tisoč ljudi. Danes je v evidenco brezposelnih prijavljenih dobrih osem tisoč ljudi več. Kot so za Siol.net pojasnili na zavodu, je število brezposelnih poraslo po razglasitvi epidemije, ko se je upočasnila ali zaustavila večina gospodarskih dejavnosti.
"Posledično se je v tem obdobju zelo povečalo prijavljanje brezposelnih oseb na zavodu, še zlasti tistih, ki jim je delovno razmerje prenehalo iz poslovnih razlogov. Rast brezposelnosti smo tako beležili marca, aprila in maja, pri tem izstopa april," pojasnjujejo v službi za analitiko na zavodu.
Razmere gredo na bolje, a brezposelnih je več kot lani
Dodajajo, da se od junija naprej razmere na trgu dela postopno izboljšujejo. "Prijavljanja novih brezposelnih oseb je manj kot spomladi, vendar še vedno več kot lani v tem času. Povečuje se zaposlovanje brezposelnih, ki je večje kot pred letom, saj delodajalci ponovno zaposlujejo odpuščene delavce. Brezposelnost se zmanjšuje, vendar medletno ostaja večja. Ob koncu avgusta je bilo na zavodu registriranih 88.172 brezposelnih oseb, kar je 1,4 odstotka manj kot julija in 23,2 odstotka več kot v lanskem avgustu."
Prav tako se od maja, po upadu v marcu in aprilu, počasi povečuje tudi število prostih delovnih mest, ki jih delodajalci sporočajo zavodu za zaposlovanje. Avgusta je bilo prostih delovnih mest 12.210, desetino več kot julija, v primerjavi z lanskim avgustom pa štiri odstotke manj.
Med brezposelnimi vse več mladih in zaposlenih v gostinstvu
Na zavodu za zaposlovanje opažajo, da se je v tem času spremenila tudi struktura brezposelnosti. "Porasla je zlasti kategorija mladih. Če gledamo po dejavnostih, pa je, v primerjavi z lanskim letom, največje povečanje pri brezposelnih s področja gostinstva, sledi področje prometa in skladiščenja ter področje drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti (agencije). V izobrazbeni strukturi pa se je povečala kategorija brezposelnih s srednješolsko izobrazbo," pojasnjujejo.
Nov sveženj ukrepov za pomoč gospodarstvu in ljudem
Brez protikoronskih ukrepov bi bila brezposelnost v Sloveniji danes precej višja. Delodajalci, ki so morali zaradi krize zapreti svojo dejavnost ali pa se je ta zaradi upada prometa znašla v težavah, so lahko denimo izkoristili ukrep čakanja na delo. To pomeni, da podjetjem ni bilo treba odpuščati zaposlenih, ampak so lahko delavce dali na čakanje, del njihovega plačila pa je pomagala kriti država.
Ta teden pa bodo poslanci in poslanke v državnem zboru predvidoma sprejeli nov sveženj ukrepov, ki podaljšuje nekatere že veljavne ukrepe in uvaja nekaj novih. Nov sveženj predvideva naslednje:
- Podaljšanje ukrepa čakanja na delo doma do konca leta za vse panoge, pri čemer bodo do ukrepa upravičeni tisti delodajalci, ki izkazujejo upad prihodkov za vsaj 30 odstotkov glede na leto 2019.
- Od 1. septembra bo mogoče uveljavljati 80-odstotno nadomestilo (prej 50 odstotkov) v primeru odsotnosti z dela zaradi varstva otroka zaradi višje sile (karantena otroka).
- Samozaposlenim začasna pomoč za izgubljen dohodek v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 1.100 evrov.
- PKP5 uvaja možnost odsotnosti z delovnega mesta do tri delovne dni zaradi bolezni brez potrdila osebnega zdravnika.
- V domovih za starejše in pri preostalih izvajalcih socialnovarstvenih storitev in zdravstvenih dejavnosti PKP5 omogoča začasno razporeditev zaposlenih. Uvajanje dodatka za neposredno delo z uporabniki v sivih in rdečih conah.
- Za zagotavljanje finančne vzdržnosti domov za starejše PKP5 uvaja ukrepe financiranja zaščitne opreme za izvajanje ukrepov omejevanja okužb z novim koronavirusom, kritje stroška izpada prihodkov zaradi nezasedenih kapacitet in tako dalje.
6