Torek, 11. 11. 2025, 16.53
1 mesec, 1 teden
Dolgotrajna oskrba in spodbujanje rabe obnovljivih virov energije
Poslanci za nemoten prehod stanovalcev v domovih v sistem dolgotrajne oskrbe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,06
Predlog med drugim določa, da starejšim od 80 let ne bo treba k vlogi za e-oskrbo prilagati zdravniškega potrdila, pravica do e-oskrbe iz pilotnega projekta pa se bo podaljšala do konca leta 2026, je pojasnil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.
DZ je s 55 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na centrih za socialno delo in domovih za starejše ob uvedbi novega sistema dolgotrajne oskrbe. Zakon bo po napovedi vlade za stanovalce v domovih za starejše s 1. decembrom zagotovil nemoten prehod v sistem dolgotrajne oskrbe. Poslanci so danes glasovali tudi o vladnem predlogu zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije in ga s 47 glasovi za in 20 proti poslali v nadaljnjo obravnavo.
Zakon uvaja centraliziran postopek prevedb. Vse prevedbe bo vodil Center za socialno delo Ljubljana, kar bo po pojasnilu ministrstva za solidarno prihodnost zagotovilo enoten pretok podatkov in razbremenilo druge centre.
Stanovalci domov za starejše bodo avtomatično vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe brez čakanja na administrativni postopek. Tudi osebe, ki nimajo skrbnika, čeprav bi ga potrebovale, bodo takoj vključene v sistem. Dom za starejše bo namreč sprožil postopek za vzpostavitev skrbnika, hkrati pa tudi določil osebni načrt. Skrbnik bo odločitev lahko potrdil naknadno, ko bo imenovan.
Plačilo le nastanitve in prehrane
V skladu z zakonom o dolgotrajni oskrbi bodo stanovalci v domovih za starejše od 1. decembra plačevali le za nastanitev in prehrano. Znesek za oboje skupaj je omejen z višino zagotovljene pokojnine za 40 let delovne dobe, ki letos znaša 782 evrov. Ta kapica bo veljala za standardno nastanitev, ki je dvoposteljna soba s souporabo sanitarij.
Za obdobje od 1. decembra letos do 30. septembra prihodnje leto je uvedeno pavšalno plačilo izvajalcem dolgotrajne oskrbe, kar bo omogočilo nemoteno financiranje storitev, dokler ne zaživijo v celoti vsi sistemi. Starejšim od 80 let ne bo treba k vlogi za e-oskrbo prilagati zdravniškega potrdila, pravica do e-oskrbe iz pilotnega projekta pa se bo podaljšala do konca leta 2026, še določa zakon.
Sprejeli so tudi več dopolnil koalicijskih poslanskih skupin. Tako denimo dopolnilo k 11. členu omogoča prevedbo oskrbovancev, ki so vključeni v dnevno institucionalno varstvo, v uporabnike dnevne dolgotrajne oskrbe. Niso pa sprejeli dopolnil SDS. V skladu z enim od njiju bi bili upokojenci izvzeti iz plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo, z drugim pa bi zamaknili zbiranje prispevka, dokler ne bo analize o finančnih potrebah zakona o dolgotrajni oskrbi.
V današnji predstavitvi stališč poslanskih skupin o predlogu zakona so v koaliciji izpostavili njegov pomen, v opoziciji pa so ga videli zlasti kot gašenje požara. Po zakonu bo omogočena prevedba približno 20.000 stanovalcev domov v novi sistem, so poudarili v koaliciji. V opoziciji pa so izrazili nezadovoljstvo z izvajanjem dolgotrajne oskrbe med drugim zaradi zamud.
Predlog zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije v nadaljnjo obravnavo
Poslanci so danes glasovali tudi o vladnem predlogu zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije in ga s 47 glasovi za in 20 proti poslali v nadaljnjo obravnavo. Tako iz opozicije kot koalicije je bilo sicer slišati opozorila o njegovih pomanjkljivostih, pa tudi zaradi umestitve predloga na izredno sejo.
Predlog zakona med drugim predvideva, da bodo dobavitelji električne energije, ki to dobavljajo gospodinjskim odjemalcem s sončno elektrarno, vključenim v shemo net metering, upravičeni do nadomestila za stroške s to dobavo. Do njega bi bili upravičeni za obdobje od 1. marca 2025 do 31. decembra 2030.
Predlog sicer nadgrajuje obstoječi zakon predvsem zaradi prenosa določb spremenjene evropske direktive ter vzpostavitve nove, posodobljene podporne sheme za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, skladne z najnovejšimi smernicami Evropske komisije o državnih pomočeh za podnebje, varstvo okolja in energijo. Zakon bi po predlogu povečal cilje proizvodnje iz obnovljivih virov energije in jih uskladil s ciljem iz posodobljenega nacionalnega energetsko podnebnega načrta, da bo delež obnovljivih virov v končni rabi energije do leta 2030 dosegel 33 odstotkov.
Zakonski predlog po mnenju poslanske skupine Svoboda predstavlja enega bistvenih korakov na poti k zeleni, odporni in energetsko neodvisni prihodnosti Slovenije, je povedal poslanec Tomaž Lah. Večinsko podporo nadaljnji obravnavi je v imenu poslanske skupine SD napovedala tudi Janja Rednjak. V Levici so do predloga precej kritični. Kot je povedala Nataša Sukič, pozdravljajo "nekaj pozitivnih potez", a opozarjajo na številne sporne določbe. Napovedala je, da bodo predlog v prvem branju kljub vsemu podprli, pričakujejo pa, da bodo sporne vsebine do konca postopka iz njega umaknjene. Podobno je napovedal Tine Novak iz poslanske skupine nepovezanih poslancev.
V SDS predlogu zakona nasprotujejo. "Gre za zakon, ki je na videz zelen, v resnici pa utrjuje birokratsko centralizacijo, netransparentnost ter nove finančne obremenitve državljanov in gospodarstva," je dejal Jožef Jelen. Obravnava na izredni seji je zmotila tudi NSi. Kot je dejal Jožef Horvat, je vsebina tudi sicer v marsičem sporna.
