Sreda, 23. 10. 2019, 7.57
2 meseca, 1 teden
Ko ti trening sestavi največji telovadec ta hip
Pot do vrhunskih športnih uspehov je tlakovana z veliko dela, odrekanja, uspehi in porazi. Brez podpore staršev in drugih preprosto ne gre.
Z največjim zvezdnikom slovenske športne gimnastike ta hip Sašom Bertoncljem smo opravili kratek trening na jeklenem poligonu ob Športnem centru Triglav na Vodovodni cesti v Ljubljani. Pokazal je pet vaj, s katerimi lahko popestrimo svojo vadbo in poskrbimo za boljšo telesno pripravljenost.
Pet vaj, ki jih je za bralce Siola pripravil Sašo Bertoncelj:
1. vaja: VISOKI KROGI: iz vese v zaveso
Primemo se za kroge in se spustimo v viseč položaj, dvignemo noge čez sebe, jih na drugi strani spustimo dol in se vrnemo nazaj v začetni položaj.
- Krepimo: celotno telo, še posebej ramenski obroč, trebušne in hrbtne mišice.
2. vaja: LETVENIK: dvig nog
Vajo lahko delamo z iztegnjenimi ali pokrčenimi nogami.
Z rokami se držimo na letveniku in noge dvigujemo v čim višji položaj – lahko do glave ali do vodoravnega položaja.
- Krepimo: trebušne mišice oziroma upogibalke kolka.
3. vaja: BRADLJA: kolebanje
Kolebanje na bradlji je klasična gimnastična vaja.
Držimo se v opori na rokah in z nogami nihamo naprej in nazaj. Pri tem pazimo, da se ne prevrnemo naprej ali nazaj, zato moramo imeti komolce iztegnjene.
- Krepimo: mišice ramenskega obroča.
4. vaja: DROG: zgiba
Tudi zgiba je klasična gimnastična vaja. Naredimo jo v nadprijemu.
- Krepimo: upogibalke komolca oziroma bicepse.
5. vaja: STOJA OB OPORI
Stoja je kraljevski gimnastični element.
Kdor jo zna, jo lahko naredi tudi brez opore, Sašo je pokazal povsem navpično stojo ob opori. Na voljo je več nivojev: lahko se odmaknemo od opore in stojo izvedemo pod različnimi koti.
Kot večina gimnastičnih vaj je stoja zelo kompleksna vaja.
- Krepimo: ravnotežje, ramenski obroč, zapestja, roke in komolce.
Družba Coca-Cola s projektom #vednopodpiraj dober namen finančno pomaga trem družbenoodgovornim projektom s področij športa, okolja in skupnosti:
-
štipendije OKS za mlade perspektivne športnike, - dijaški sklad projekta Botrstvo,
- društvo Morigenos za ohranjanje morskih ekosistemov.
Akcija #vednopodpiraj dober namen se bo nadaljevala vse leto.
Olimpijski komite Slovenije s športnimi štipendijami dijakom in študentom športnikom pomaga pri njihovem športnem razvoju na poti proti svetovnemu vrhu. Spodbuja njihovo izobraževanje in tudi razvoj po končani športni karieri. Takšna finančna podpora je za uspešno športno pot ključnega pomena, saj treningi z vedno boljšimi rezultati postajajo zahtevnejši in s tem dražji.
"Podpiram vsak projekt, ki pomaga športnikom s finančno in drugo podporo. Tako se počutijo bolj varne in se lahko bolj posvetijo treningom. Če ne bi imeli sponzorjev, se ne bi mogli ukvarjati z vrhunskim športom," je povedal Sašo Bertoncelj.
"Imam najlepši poklic, kar jih lahko opravljam."
Najboljši športni dosežki niso rezultat odločitve, ampak dela, vztrajnosti in talenta, kar velja tudi za Saša Bertonclja, ki sicer blesti na konju z ročaji.
"Ne moreš se kar odločiti, da boš postal vrhunski. To pride spontano. Moj cilj ni samo medalja, ampak na tekmi narediti to, kar znam. Potem sledi tudi medalja. Pri poklicnem športu je cilj biti dober in uspešen. Če to uresničiš, potem to postane tudi tvoj poklic."
Pravzaprav je za vrhunske športne dosežke treba začeti delati že zgodaj v otroštvu. Tudi Sašo je s športno gimnastiko začel kot predšolski otrok. "Takrat je bilo pomembno biti aktiven, šlo je za zabavo in užitek. Z leti pa je šport postal moj poklic, in sicer najlepši, kar jih lahko opravljam. Moj poklic mi pomeni užitek, ki mi hkrati omogoča preživetje in skrb za družino."
Kot oče se zaveda, kaj vse potrebujejo mladi za doseganje športnih rezultatov. "Otroci potrebujejo motivacijo, finančno in psihološko podporo, ko ne gre vse po načrtih. Brez vsega tega otrok sploh nima pravih možnosti za uspeh na športnem področju," je povedal Sašo in priznal, da je najtežje od vsega verjetno sprejemanje porazov in teh je v športu veliko.
Največji uspehi Saša Bertonclja:
-
2. mesto, evropsko prvenstvo, Glasgow 2018; - 2-krat 2. mesto, svetovni pokal, Ljubljana, Osijek 2016;
- 2-krat 3. mesto, svetovni pokal, Doha, Cottbus 2016;
- 1. mesto, evropske igre, Baku 2015;
- 1. mesto v skupnem seštevku tekem svetovnega pokala 2013;
- 1. mesto v skupnem seštevku tekem svetovnega pokala 2012;
- 2. mesto v skupnem seštevku tekem svetovnega pokala 2011;
- 2-krat 3. mesto, evropsko prvenstvo 2010 (Birmingham), 2014 (Sofija);
-
Lansko evropsko prvenstvo v Glasgowu.
8 zmag na tekmah svetovnega pokala; - 4. mesto, svetovno prvenstvo Nanning 2014;
- 7. mesto, svetovno prvenstvo Tokio 2011;
- 1. mesto, sredozemske igre, Mersin 2013.
Po Sašu Bertonclju je Mednarodna gimnastična zveza lani poimenovala tudi telovadno prvino. Imenuje se bertoncelj in ima težavnost C, prinese pa 0,30 točke.
V življenju več porazov kot uspehov
Poraze se naučimo sprejemati prek izkušenj. "To je trda šola, na katero te nihče ne more pripraviti. Če nisi pripravljen sprejeti poraza, potem si uspeha niti ne zaslužiš oziroma ga ne boš dobil. V življenju sem doživel veliko več porazov kot uspehov. Mladim privoščim čim manj porazov, ki pa jih vseeno morajo doživeti, drugače ne morejo osebnostno rasti," je iskreno povedal Sašo Bertoncelj, ki se je pred kratkim moral spopasti z neuspehom v Stuttgartu.
Ostal je brez olimpijske norme, a se vrata za olimpijske igre v Tokiu prihodnje leto zanj še niso povsem zaprla. Na sporedu so še štiri tekme svetovnega pokala (Cottbus 21. 11., Melbourne 20. 2., Baku 12. 3. in Doha 18. 3.), za normo pa štejejo najboljši trije dosežki.
"Narediti bom moral tri življenjske tekme. Gotovo bom potreboval vsaj dve zmagi, kar ni nemogoče," je poudaril telovadec Narodnega doma, ki ga odlikujeta izjemna vztrajnost in sposobnost, da se ob neuspehih hitro pobere in gleda naprej.
Brez podpore ne bi bilo uspehov
Gimnastika sicer ni med najdražjimi športi, ampak na vrhunskem nivoju vsaka panoga postane finančno zahtevna. "Če želimo konkurirati drugim, šport zahteva denar in na srečo nas nekatera podjetja pri tem podpirajo."
Zelo pomembna podpora mladim športnikom so športne štipendije. Tudi Sašo Bertoncelj je kot mladostnik prejemal športno štipendijo OKS. "Ne glede na višino so štipendije zelo pomembne. Otrok namreč nima svojih prihodkov, ima samo podporo staršev. Štipendija je njegov prvi 'zaslužek' in to mu pomeni ogromno, kar je zelo dobro za motivacijo. Otroku daje sporočilo, da nekdo res verjame vanj, kar je veliko vredno."
Z nakupom opreme podpiramo mlade športnike
Krovno slovensko športno organizacijo s pridružitvijo Coca-Colini akciji #vednopodpiraj dober namen podpira tudi Mercator, ki ponuja tudi tekaške izdelke. Z nakupom izbranih dodatkov za tek v Mercatorju prispevate za športne štipendije Olimpijskega komiteja Slovenije.
Promocija velja za izdelke:
- torbica za tek z odsevnim trakom (več barv),
- brezžične slušalke,
- kapa s ščitkom Peak,
- nahrbtnik Peak,
- naglavna svetilka sprint led (dve barvi),
- torbica za telefon.
Z deležem izkupička od prodanih izdelkov Mercator zbira sredstva za mlade vrhunske športnike in jim s tem omogočil višje športne štipendije.
"Včasih so bili otroci aktivnejši"
Sašo Bertoncelj je prepričan, da so se otroci včasih več gibali, še posebej na prostem, zato podpira vse promocijske in športne dogodke. "Otroke je treba navdušiti nad športno aktivnostjo." Tudi svoja otroka bo spodbujal in usmerjal, da bosta športno aktivna, čeprav ju ne bo silil. "Če bosta moja otroka športnika, bom zelo vesel, saj je življenje s športom zelo lepo, čeprav je naporno. Vesel in ponosen bom že samo, če bosta zrasla v dobra fanta. To mi bo največ pomenilo," nam je zaupal Sašo, ki ves čas prisega na delavnost.
Delavnost, vztrajnost in sposobnost prenašanja porazov in kritike ter zmožnost, da se pobereš, ko ti je težko – to vse človek dobi s športom in to bi Sašo rad približal tudi svojima otrokoma. "To so pomembne vrednote, tudi če nisi vrhunski športnik, saj so zelo koristne na splošno v življenju."
Navijaška kultura: prevelika evforija te lahko zanese
Gimnastična navijaška kultura je zelo drugačna od tiste v skupinskih športih, kar je normalno, saj je gimnastika bolj "gledališki" šport. Vzdušje v dvorani je zelo odvisno od posamezne države. "V nekih delih Nemčije je zelo mirno, v Sloveniji je že bolj živahno, v Franciji pa precej bolj divje. Na svetovnem prvenstvu v Stuttgartu je bilo noro. Zelo je odvisno od dela države in občinstva ter kako organizatorji izpeljejo celotno tekmo. Čeprav mi navijaška kultura v skupinskih športih ni vedno všeč, pa bi si včasih tudi sam želel takšnega navijanja, ker bi bilo veliko bolj živahno. Sicer pa me podpora občinstva ne moti in sem je vesel, vendar nas evforija ne sme ponesti, saj bi se lahko začel tresti. Tako pridejo napake. Pri nas je zelo pomembna psihološka priprava, ker vaja traja zelo kratek čas."
Osredotočenost je čar gimnastike in hkrati krutost tega športa. "Včasih res psihično popustimo, mogoče tudi zato, ker imamo za olimpijske kvalifikacije v gimnastiki po navadi na voljo eno tekmo v štirih letih." Psihološke priprave potekajo stalno, vendar se popolne osredotočenosti ne da izučiti.
Šport ni služba, kot športnik živiš 24 ur na dan.
"Včasih nam športnikom kdo očita, da imamo veliko prostega časa. Ne vem, če je to res. Zjutraj in popoldne nekaj ur treniram. Ves čas moram zdravo in primerno jesti ter dovolj počivati. Pred pomembnimi tekmami se moram napornega režima držati kar tri mesece. Določenih odrekanj se marsikdo ne zaveda. Moj dan se začne zjutraj ob sedmih in se zaključi ob šestih zvečer."
Življenje z vrhunskim športnikom pravzaprav pomeni veliko odrekanja za vso družino, saj morajo njegovim treningom prilagajati dopuste, izlete, obiske, dogodke in rojstnodnevne zabave otrok. "To je realnost vrhunskega športa. Partnerji vrhunskih športnikov morajo biti pravi menedžerji in imeti morajo jekleno voljo."
Zdrav življenjski slog prebivalcev Slovenije je pomemben del poslanstva krovne športne organizacije, Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez, ki si prizadeva za gibalno aktivnost celotne družbe. Skupina SIJ skupaj z Olimpijskim komitejem po celotni državi postavljala jeklene poligone za vadbo na prostem.
