Kljub rahlo večji podpori reformi bi vsi trije zakoni padli

Vsi trije zakoni, o katerih se bo glasovalo na referendumu, bodo sodeč po anketi, ki jo je za RTVS opravila Mediana, padli. Pokojninsko reformo najbolj podpirajo moški Vseh treh referendumov se namerava udeležiti 53,2 odstotka vprašanih. Kljub temu, da se je pri pokojninski reformi ponovno rahlo povečal delež podpornikov reforme - 36,6 odstotka vprašanih (pretekli teden 35,8) - jih je še vedno več kot polovica takšnih, ki pravijo, da bodo na referendumu 5. junija reformo zavrnili. Sicer jo pa najbolj podpirajo moški, volivci SD in starejši od 50 let, najmanj pa ženske od 18. do 29. leta ter volivci SNS. Podpora zakonu o arhivskih gradivih je padla V tem trenutku pa slabo kaže tudi zakonu o delu na črno in zakonu o arhivskih gradivih. Slednji je imel prejšnji teden več podpornikov kot nasprotnikov, vendar pa rezultati zadnje raziskave kažejo, da ga sedaj podpira le 31,1 odstotka vprašanih (pretekli teden 34,6), proti pa bi jih bilo 37,6 odstotka.

Podpornikov zakona o delu na črno je nekoliko več Zakon o preprečevanju dela na črno trenutno podpira 25,3 odstotka anketirancev, kar je sicer nekoliko več kot prejšnji teden, ko je bilo za zakon le 21,8 odstotka vprašanih, vendar pa je še vedno 60 odstotkov takšnih, ki bi omenjeni zakon zavrnili.

Med strankami še vedno najbolj priljubljena SDS Na lestvici priljubljenosti strank še vedno vodi SDS, ki bi jo volilo največ, 20,2 odstotka vprašanih (prejšnji teden 18,4). S 14,4 odstotka podpore je na drugem mestu SD (prejšnji teden 14 odstotkov). Sledi mu DeSUS s 6,4 odstotka (prejšnji teden 7,4), SLS pa je s 5,1 odstotka glasov (prejšnji teden 4,2) prehitel LDS, ki ima trenutno pet odstotkov podpore (prejšnji teden 5,3).

V parlament se ne bi uspelo prebiti strankam Zares s 3,4 odstotka podpore, SNS z 2,7 odstotka in NSi z dvema odstotkoma glasov. Medtem bi kakšno drugo stranko volilo kar dvanajst odstotkov vprašanih.

Na vprašanje anketirancem, ali bi se udeležili državnozborskih volitev, če bi bile prihodnjo nedeljo, jih je pritrdilno odgovorilo 50,4 odstotka, 15,3 odstotka pa bi jih verjetno šlo. Na volitve zagotovo ne bi šlo 23 odstotkov vprašanih, z "verjetno ne" jih je odgovorilo 8,8 odstotka, medtem pa 2,5 odstotka vprašanih ne ve, ali bi se volitev udeležili ali ne.

Najpomembnejši dosežek osamosvojitve je mednarodna uveljavitev, slabost pa privatizacija Ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije 43 odstotkov vprašanih meni, da je najpomembnejši dosežek osamosvojitve njena mednarodna uveljavitev. 24 odstotkov anketirancev pa je mnenja, da je največja slabost države zadnjih 20 let nepregledna privatizacija. 42,4 odstotka jih je prepričanih, da je v prihodnjih desetih letih najpomembnejša naloga Slovenije pospešen gospodarski razvoj, kar 58,3 odstotka pa je takšnih, ki so razočarani nad članstvom v EU.

Inštitut za raziskovanje trga in medijev je telefonsko anketo za Radiotelevizijo Slovenija (RTVS) opravil med 23. in 26. majem, in sicer na vzorcu 700 anketirancev.