Torek, 19. 12. 2023, 13.37
1 leto
Klemen Grošelj: Pričakoval sem, da se bo to zgodilo že v nedeljo
V Beogradu so dan po objavi rezultatov predčasnih volitev izbruhnili protesti opozicije, ki opozarja na številne nepravilnosti in zahteva ponovitev glasovanja v srbski prestolnici. Takšen razvoj dogodkov je pričakovan, pravi evropski poslanec Klemen Grošelj (Gibanje Svoboda), ki je vodil delegacijo opazovalcev srbskih volitev Evropskega parlamenta. "V Beogradu sem, resnici na ljubo, protest pričakoval že v nedeljo zvečer, pa se potem to ni zgodilo. Menim, da so zahteve opozicije upravičene. Ostaja pa odprto vprašanje, in tega kot opazovalec ne moreš oceniti, ali so bile nepravilnosti tolikšne, da so vplivale na izid volitev," je dogajanje v Srbiji za Siol.net komentiral Grošelj.
To so prizori iz Beograda, dan po tem, ko so državljani odšli na predčasne parlamentarne volitve. Protestniki so stavbo Republiške volilne komisije obmetavali z jajci in poskušali prebiti zaščitno ograjo. Ko so uslužbenci po seji volilne komisije zapuščali stavbo, so napadli še njih. Proti njim so metali predmete, eden od protestnikov je napadel in odrinil direktorja statističnega urada Miladina Kovačevića.
Direktor Republičkog zavoda za statistiku Miladin Kovačević je izjavio da je napadnut ispred zgrade RIK-a. pic.twitter.com/8UyqwcFLkP
— Insajder TV (@Insajder_net) December 18, 2023
Proteste je organizirala opozicija, ki opozarja na številne nepravilnosti in zahteva ponovno izvedbo volitev v Beogradu, ki so bile po njihovem mnenju neregularne. Trdijo, da je lista SNS dobila 21 tisoč glasov več, potem ko so v nedeljo več kot 40 tisoč ljudi, ki nimajo prebivališča v Beogradu, organizirano pripeljali v prestolnico, da bi glasovali za SNS.
Grošelj: Ljudje so bili pogumni, da so pokazali določene stvari
Na nepravilnosti je opozoril tudi slovenski evroposlanec in vodja opazovalcev srbskih volitev Evropskega parlamenta Klemen Grošelj: "Pomembno je poudariti, da smo nepravilnosti povečini zaznali zato, ker so nas nanje opozorili ljudje, ki so se volitev udeležili. Bili so toliko pogumni, da so pokazali določene stvari."
"Opazovalci parlamentarne skupščine Sveta Evrope so recimo povedali, da je starejša gospa prinesla velik šop volilnih vabil in povedala, da nihče od teh ljudi ne živi pri njih. Opazovalci so nato preverili in ugotovili, da so ti ljudje že glasovali. V kontekstu tega, kar se je dogajalo v Štark Areni, je postavilo določeno sliko, senco dvoma na volitve."
Resne nepravilnosti so zaznali tudi predstavniki misije Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) pri Parlamentarni skupščini Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Opazili so skupinsko glasovanje in kršitev tajnosti glasovanja, videli so resne nepravilnosti, kot sta kupovanje glasov in vlaganje glasovnic v volilne skrinjice.
"V desetih minutah je bilo sedem minut Vučića"
Grošelj je poudaril, da ni pomembno samo, kaj se dogaja na volilni dan, ampak celotno ozračje pritiskov in izsiljevanj državljanov. Dominanten dejavnik na volitvah pa je bila Vučićeva vseprisotnost, čeprav ta ni več predsednik stranke SNS in to niso bile predsedniške volitve.
"Poudariti je treba, da se je na teh volitvah zelo jasno pokazalo, kako zelo pomembno je, da mediji delujejo svobodno in neodvisno. Še posebej pomembno je, da so javni medijski servisi neodvisni in delujejo v skladu z najvišjimi standardi. Tukaj se zelo očitno vidi, kako se takšen proces, kot je volilni, ne more izvajati ob popolni medijski prevladi ene od političnih opcij. To je šolski primer, kako zelo to vpliva na volitve in na omejen izbor, ki ga imajo volivci," je za Siol.net povedal Grošelj.
"Ko je Vučič na primer obiskal neko luteransko cerkev, je srbska javna radiotelevizija RTS prekinila svoj program, da so ga lahko v živo prenašali na televiziji. Neskladje v medijski prisotnosti je enormno. V desetih minutah programa je bilo sedem minut Vučića," pa je pojasnil za STA.
Srbske parlamentarne volitve ter pokrajinske volitve v Vojvodini in lokalne volitve v številnih občinah in mestih, med drugim v Beogradu, je spremljalo skoraj 5.600 domačih in tujih opazovalcev. "Opazovalne komisije napišejo svoje poročilo in dodajo priporočila. Na koncu pa je od srbskih oblasti odvisno, ali se bodo na to odzvale ali ne, tukaj mehanizma prisile ni. Tisto, kar pa je, je mednarodna skupnost. Ali bodo EU in nekateri drugi ključni partnerji to vprašanje izpostavljali v bilateralnih odnosih z državo Srbijo. Tukaj se začne dialog politične narave," je sklenil Grošelj.