Predsednica DZ tudi o svarilih Cerkve pred kolesarji in drugo zalego

Urška Klakočar Zupančič je sicer našo prošnjo za intervju zavrnila. Kot so nam odgovorili iz njenega kabineta, "v času formiranja državnega zbora in vseh postopkov imenovanja vlade predsednica ne bo razpoložljiva za intervju. Najlepša hvala za razumevanje." Kljub temu je predsednica DZ privolila v intervjuje za več drugih medijev.

"Minil je čas, ko so se religije vpletale v državne zadeve"

Prva ženska na čelu slovenskega parlamenta je v intervjuju za današnjo Mladino opozorila, da je ločitev države od Cerkve civilizacijska pridobitev zahodne civilizacije in da tukaj ne sme biti popuščanja.

Novice Sodnica, ki je "podpirala stroko Marka Potrča", ne toži več Gorenaka

"Spoštujem vse veroizpovedi, spoštujem vernike, tudi institucije, a minil je čas, ko so se religije vpletale v državne zadeve, minil je čas, ko je Katoliška cerkev presojala o hudosti kaznivih dejanj. Katoliška cerkev se lahko politično udejstvuje, vsaka institucija se lahko, vendar le do določene stopnje. V vrhu Katoliške cerkve pri nas vendarle sedijo učeni in modri ljudje, ki so končali teološko fakulteto, ki bi morali vedeti, do kam segajo njihove pristojnosti. Če ne vedo ali pa se sprenevedajo, jim lahko slovensko ustavo razložimo še enkrat," je dejala Klakočar Zupančičeva.

Novice Urška Klakočar Zupančič je nova predsednica Državnega zbora

Strinja se, da bi lahko po vzoru Evropskega parlamenta tudi državni zbor dobil posebno sobo za molitev ali meditacijo. "S tem ne bi imela nobenih težav. Če poslanci potrebujejo sobo, kjer bi se umirili, zbrali misli, se morda pogovorili s tem ali onim višjim bitjem, morda s samim sabo, se seveda lahko. Takšna soba ne bi smela biti namenjena zgolj pripadnikom ene religije, a če bi poslancem pomagala, takšno zamisel absolutno podpiram. Tiha soba bi komu res koristila," je prepričana predsednica DZ.

Prepričana, da smo vsi ljudje v temelju dobri

Spregovorila je tudi o pripravah na morebitno jesensko vrnitev epidemije in dražitev energentov. Zatrdila je, da bo nova vlada sprejela nov zakon o nalezljivih boleznih, in ob tem poudarila, da mora politika na ljudi delovati pomirjujoče, spoštljivo, transparentno, povezovalno, breme krize pa mora biti med ljudi pravično razporejeno.

Novice Klakočar Zupančičeva prvič na obisku pri Pahorju #foto

"Ljudje morajo vedeti, kaj se dogaja, vedeti morajo, kaj pomeni ravnanje v skupno dobro, a hkrati mora država dopuščati tudi individualnost. V času epidemije me je zelo motilo, da je strokovna komisija trkala na našo vest, češ, kdor se ne cepi, bo kriv za smrt drugega. To je bilo nekorektno, grdo. Morda pa imajo nekateri ljudje zelo utemeljene razloge, da se ne cepijo, morda jih je strah, morda nimajo dovolj informacij, morda imajo slabe izkušnje, država pa s prstom kaže nanje in trdi, da bodo krivi za smrt drugega. Kako hinavsko. Ljudi je treba spodbujati in tudi priznati, da znanost ne ve vsega. Če bi vedela vse, potem ne bi bila znanost. Treba je najti ravnovesje med skupnim dobrim in individualnim dobrim. Ljudje morajo vedeti, da so svobodni, in ko se bodo res počutili svobodne, bodo ravnali v korist vseh. Prepričana sem, da smo vsi ljudje v temelju dobri," je dejala.

Tudi sama je imela pomisleke glede cepljenja

Priznala je, da je imela tudi sama pomisleke glede cepljenja, a se je nazadnje zaradi pravih razlogov vendarle cepila. Veliko je razmišljala in presodila, da je bilo več razlogov za cepljenje, kot pa jih je bilo proti.

"Ni mi bilo lahko, ker sta oblast in njena strokovna skupina bolj kot spodbujali cepljenje in pomirjali ljudi namenoma strašili in grozili. Imam sina, ki je epileptik, mogoče sem skeptična do cepljenja tudi zaradi njega in njegove bolezni. Veliko ljudi je bilo v času epidemije jeznih, ker jih je politika podcenjevala, prestrašenih, ker jim je grozila. Ne samo glede epidemije, grobo so bili napadeni vsi kritiki oblasti," je spomnila mama dveh otrok.

"Javni uslužbenci raje molčijo, ker jih je strah"

Na vprašanje, zakaj se v času, ko so jo odstavljali s položaja vodje oddelka za etažno lastnino, zanjo ni zavzelo več sodniških kolegov, je odgovorila, da je takrat v sodstvu vladalo malodušje, zato je to ni presenetilo.

Novice Tako so si stranke razdelile mesta, ki poslancem večajo plače #video

"Pa bi se morali. Vedno, ko zaznajo neutemeljene posege v človekove pravice. Sodniki so pravni strokovnjaki. Sodniki se dobro zavedajo temeljnih pravnih načel. Sodniki zelo dobro poznajo ustavo. Imajo torej pravno znanje, imeti pa bi morali tudi zavedanje in moralno podstat, da je treba kdaj tudi spregovoriti. In povedati, kaj je prav in kaj ni. Torej sodniki so tisti, ki bi morali, ko zaznajo nevarne zlorabe oblasti, to brez odlašanja javno obsoditi.

V Nemčiji so sodniki brez težav protestirali proti skrajnim desničarjem, saj dobro vedo, da so bili njihovi dedki in babice tiho, ko so se na oblast vzpenjali nacisti. In zakaj v Sloveniji ne samo sodniki, ampak tudi drugi javni uslužbenci raje molčijo? Ker jih je strah. Bojijo se diskreditacij, javnega linča, vsega blata, ki bi se usulo nanje, ko bi dvignili glas. To blato namreč ne umaže le sodnika, umaže tudi njegovo družino," je še pojasnila prva predsednica hrama demokracije in podpredsednica stranke Gibanje Svoboda.