SiolNET. Novice Slovenija
1,35

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kitajska si z investicijami kupuje vpliv na Zahodnem Balkanu

1,35

termometer

Inštitut za strateške rešitve
Inštitut za strateške strateške rešitve (ISR) je predstavil novo izdajo letne publikacije The Adriatic Journal: Strategic Foresight 2020. Foto: Ana Kovač

Kitajska na Zahodnem Balkanu postaja vse bolj vplivna, je izpostavilo več udeležencev okrogle mize Inštituta za strateške strateške rešitve v Ljubljani.

Inštitut za strateške strateške rešitve (ISR) je predstavil novo izdajo letne publikacije The Adriatic Journal: Strategic Foresight 2020. Na dogodku so o priložnostih na Zahodnem Balkanu in pogledu na leto 2020 spregovorili zunanji minister Miro Cerar, nekdanja avstrijska ministrica za zunanje zadeve Karin Kneissl, predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, član uprave Generali CEE Holding Gregor Pilgram, direktor in partner ISR Jure Stojan in direktor ISR Tine Kračun.

Zahodni Balkan je velika priložnost za Slovenijo, je dejal Kračun in ob tem izpostavil tri glavna tveganja v tej regiji, in sicer nov svetovni red, v katerem spremenjeni geopolitični odnosi na globalni ravni vplivajo tudi na države Zahodnega Balkana, dejstvo, da na vidiku ni širitve EU, in korupcija.

“Vedno bolj sem optimističen glede širitve EU, čeprav smo imeli v zadnjem letu nekaj grenkih trenutkov," je dejal Miro Cerar. “Vedno bolj sem optimističen glede širitve EU, čeprav smo imeli v zadnjem letu nekaj grenkih trenutkov," je dejal Miro Cerar. Foto: Ana Kovač

Cerar: EU se ni vedla odgovorno

Kot je na dogodku povedal minister Cerar, bo evropska perspektiva Zahodnega Balkana med prednostnimi nalogami slovenskega predsedovanja Svetu EU v drugi polovici leta 2021. "Slovenija je ena glavnih pobudnic konstruktivne razprave o prihodnosti širitvene politike. Do marca bi morali doseči dogovor o glavnih točkah metodologije širitve, da bi omogočili pozitivno odločitev o začetku pristopnih pogovorov s Severno Makedonijo in Albanijo," je dejal.

"EU se ni vedla odgovorno, ni držala obljube, ljudi v teh državah smo razočarali," je dodal. Še posebej Severno Makedonijo, ki je zato, da bi se približala EU, spremenila ime države.

"Vedno bolj sem optimističen glede širitve, čeprav smo imeli v zadnjem letu nekaj grenkih trenutkov," je še povedal. Kot je še dodal, je v našem interesu, da te države postanejo članice EU, saj jih bomo sicer izgubili. Svoj vpliv v regiji namreč že širijo druge države, kot na primer Rusija, Kitajska in Turčija. EU mora biti bolj aktivna, je še dejal.

Nekdanja avstrijska ministrica za zunanje zadeve Karin Kneissl je še posebej izpostavila vpliv Kitajske. Nekdanja avstrijska ministrica za zunanje zadeve Karin Kneissl je še posebej izpostavila vpliv Kitajske. Foto: Ana Kovač

Kitajska se širi tudi v druge dele Evrope

Tudi preostali sodelujoči so poudarjali, da je vpliv omenjenih držav na Zahodnem Balkanu vse večji. Nekdanja avstrijska ministrica za zunanje zadeve Karin Kneissl je še posebej izpostavila vpliv Kitajske, ki se z investicijami ne širi le v teh državah, ampak tudi v drugih delih Evrope. Tudi član uprave Generali CEE Holding Pilgram in prvi mož NLB Brodnjak sta se strinjala, da Kitajci postajajo vedno bolj pomemben igralec v regiji. "Postajajo sila, ki ni odvisna od volilnih ciklov, na leto pa proizvedejo 2,5 milijona doktorandov," je dejal Brodnjak.

Kneisslova je na dogodku še dejala, da mora EU postati geopolitična sila, kot je to Kitajska. Kot strokovnjakinja za Bližnji vzhod pa je govorila tudi o dogajanju v Iranu. Več lahko preberete v članku Iran je zaradi usmrtitve Solejmanija postal močnejši.

Blaž Brodnjak se zavzema za uvedbo proste ekonomske cone na Zahodnem Balkanu. Blaž Brodnjak se zavzema za uvedbo proste ekonomske cone na Zahodnem Balkanu. Foto: Ana Kovač

"Zahodni Balkan bi moral postati prosta ekonomska cona"

Blaž Brodnjak, prvi mož NLB, ki ima podružnice v državah Zahodnega Balkana, meni, da je Slovenija v preteklosti zanemarila to regijo. Zavzema se za uvedbo proste ekonomske cone na Zahodnem Balkanu. Če jo imajo lahko Skandinavci, jo ima lahko tudi Zahodni Balkan, meni. Slovenija in Hrvaška pa morata kot članici EU to idejo podpreti. To seveda zahteva primerno vodstvo, a ta cona je nujna, in če nam to uspe, lahko Zahodni Balkan spremenimo v prosperitetno regijo, pravi Brodnjak, ki dodaja, da pri tem ne moremo čakati na EU.

Stojan: Le na Zahodnem Balkanu je Slovenija lahko pomemben igralec

Direktor in partner ISR Jure Stojan je poudaril, da je Zahodni Balkan za Slovenijo zelo pomemben, saj Slovenija nima nobene realne perspektive, da zunaj regije Zahodnega Balkana postane pomemben igralec, v tej regiji pa je to lahko. "Ne sme pa tega jemati kot samoumevno."

"Slovenija nima nobene realne perspektive, da zunaj regije Zahodnega Balkana postane pomemben igralec, v tej regiji pa je to lahko," pravi Jure Stojan. "Slovenija nima nobene realne perspektive, da zunaj regije Zahodnega Balkana postane pomemben igralec, v tej regiji pa je to lahko," pravi Jure Stojan. Foto: Ana Kovač

"Gospodarski odnosi so zelo dobri"

Gospodarski odnosi med Slovenijo in državami Zahodnega Balkana so zelo dobri, pravijo na zunanjem ministrstvu. Obseg blagovne menjave v 2018 je znašal 3,4 milijarde evrov oziroma za 9,4 odstotka več kot v letu 2017. V letu 2018 je bila na strani izvoza z regijo zabeležena 8,5-odstotna rast, na strani uvoza pa 15,7-odstotna rast. Slovenski izvoz je dosegel 2,1 milijardo evrov, uvoz pa 1,3 milijarde evrov. V prvih devetih mesecih 2019 je blagovna menjava med državami znašala 2,66 milijarde evrov, kar pomeni 4,5-odstotno povišanje glede na isto obdobje leta 2018, so sporočili z zunanjega ministrstva.
Donald Trump Novice Pentagon se je uštel, ko je Trumpu predlagal usmrtitev iranskega generala

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 5
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin