Torek, 11. 9. 2018, 15.44
6 let, 2 meseca
Kdaj bo razkrita vsebina slovenske tožbe proti Hrvaški?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,36
1
Sodišče EU bo povzetek slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama, objavilo "v nekaj tednih", so pojasnili v tiskovni službi sodišča. Gre za objavo v Uradnem listu EU, s katero bo del vsebine tožbe prvič javno dostopen.
Zadeva glede arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško je v pisni fazi postopka na sodišču EU. Številka zadeve je C-457/18, so sporočili iz tiskovne službe sodišča in posredovali povezavo na spletno stran, na kateri pa v tej začetni fazi informacije še niso na voljo.
Roke za vložitev dokumentov je treba spoštovati
Zadeva mora biti predložena sodišču s pisno vlogo, naslovljeno na sodno tajništvo. Slovenija je to storila 13. julija, s čimer se je postopek začel. Naslednji korak je, da sodni tajnik objavi obvestilo o tožbi v Uradnem listu EU, v katerem navede tožbene razloge in predloge tožeče stranke. "Obvestilo bo objavljeno v nekaj tednih," so pojasnili v tiskovni službi sodišča.
Hkrati se tožba vroči nasprotni stranki, ki ima mesec dni časa, da vloži odgovor. Tožeča stranka ima pravico do replike, tožena stranka pa do duplike. Za vložitev obeh je rok mesec dni. Roke za vložitev teh dokumentov je treba spoštovati, razen če jih predsednik izrecno podaljša.
Poročevalec in generalni pravobranilec zadolžena za spremljanje zadeve
V pisni fazi predsednik in prvi generalni pravobranilec tudi določita sodnika poročevalca in generalnega pravobranilca, ki sta zadolžena za spremljanje poteka zadeve.
Ko se pisni postopek konča, stranke v treh tednih sporočijo, ali predlagajo izvedbo ustne obravnave in zakaj. Sodišče po seznanitvi s poročilom sodnika poročevalca in po opredelitvi generalnega pravobranilca odloči, ali je v zadevi potreben kateri od pripravljalnih ukrepov, v kateri sestavi bo sodišče obravnavalo zadevo in ali je treba izvesti ustno obravnavo. Narok zanjo določi predsednik.
Pripravljalni ukrepi so lahko na primer zahteva za pojasnila in predložitev dokumentov, dokazovanje z zaslišanjem prič ter dokazovanje z izvedenci.
Sodišče lahko na predlog sodnika poročevalca in po opredelitvi generalnega pravobranilca odloči, da se obravnava ne opravi, če na podlagi vlog ali stališč, predloženih med pisnim delom postopka, presodi, da ima na voljo dovolj informacij, da lahko o zadevi odloči.
Obravnava je javna, pred dodeljeno sestavo sodišča in generalnim pravobranilcem. Sodniki in generalni pravobranilec lahko strankam postavljajo vprašanja, za katera menijo, da so primerna.
Odločitve se sprejemajo z večino
Generalni pravobranilec čez nekaj tednov na javni obravnavi sodišču predstavi sklepne predloge. V njih podrobno razčleni predvsem pravne vidike spora in sodišču, od katerega je popolnoma neodvisen, predlaga rešitev problema. S tem se konča ustni del postopka.
Sodniki odločajo na podlagi osnutka sodbe, ki jo pripravi sodnik poročevalec. Vsak sodnik v sestavi lahko predlaga spremembe. Odločitve se sprejemajo z večino. Sodba je izrečena na javni obravnavi in objavljena na spletni strani sodišča na dan razglasitve. V večini primerov se sodbe objavijo v Zbirki odločb sodne prakse sodišča in splošnega sodišča.
1