SiolNET. Novice Slovenija
7,50

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Zadolževanje občin v letu 2016

Katere slovenske občine so se v letu 2016 najbolj zadolževale

7,50

termometer

Foto: Bojan Puhek

Kljub večanju obveznosti in zmanjševanju državnih sredstev za občine je tem v letu 2016 uspelo zmanjšati skupno zadolženost že drugo leto zapored. Dolg je v letu 2016 zmanjšala tudi najbolj zadolžena občina Gornji Petrovci. Je vaša občina dolg povečala ali zmanjšala?

Po predhodnih podatkih o zadolženosti občin, ki so jih zbrali na ministrstvu za finance, se je skupni dolg slovenskih občin zmanjšal drugo leto zapored. S skupno zadolženostjo 842 milijonov evrov je bil konec leta 2016 za 2,7 odstotka manjši kot konec leta pred tem. V letu 2015 se je zadolženost občin v Sloveniji zmanjšala za dobre štiri odstotke. Če upoštevamo zadolženost občin, je bil konec leta 2016 vsak prebivalec Slovenije v povprečju dolžan 408 evrov.

Izmed 212 občin v Sloveniji jih je dve tretjini svojo zadolženost zmanjšalo, medtem ko je zadolženost povečala slaba četrtina občin. Enako kot v letu 2015 je bilo tudi konec leta 16 občin nezadolženih. Dve občini, to sta Cerklje na Gorenjskem in Mengeš, sta v letu 2016 poplačali vse dolgove in v novo leto vstopili brez dolgov.

 

Na vrhu zadolženosti tretje leto zapored ista občina

S 1.736 evri dolga na prebivalca so najbolj zadolženi v občini Gornji Petrovci. Občan Gornjih Petrovcev je zadolžen štirikrat bolj kot povprečen občan Slovenije. Občina je v primerjavi z letom 2015 obrnila smernice zadolževanja in svoj dolg v letu 2016 zmanjšala za slabe tri odstotke. Na drugo mesto se je povzpela občina Solčava. Ta je edina izmed petih najbolj zadolženih občin na prebivalca v letu 2015, ki svoje zadolženosti ni zmanjšala.

Skoraj 30 odstotkov občin v Sloveniji je imelo konec leta 2016 dolg, ki je bil večji od polovice njihovih letnih prihodkov. V štirih občinah je dolg večji od vseh prihodkov, ustvarjenih v enem letu.

Za novo zadolževanje kriva tudi nova državna oblika financiranja občin

Med občinami, ki so se v letu 2016 zadolžile, je tudi Ivančna Gorica. Kot so nam sporočili od tam, bi morala država po zakonu o financiranju občin za financiranje investicij tem nameniti šest odstotkov sredstev. Namesto tega se je v letu 2016 država odločila za financiranje občinskih investicij v višini dveh odstotkov nepovratnih sredstev in treh odstotkov povratnih sredstev z ničelno obrestno mero. Tako nastali dolg v vrednosti četrt milijona evrov pomeni tri odstotke državnih povratnih sredstev. Čeprav ni obresti, morajo občine investicijo državi vrniti.

Občini Cerklje na Gorenjskem in Mengeš se v letu 2016 znebili dolgov. V Cerkljah na Gorenjskem so poplačali dolg v vrednosti četrtine svojih letnih prihodkov, v občini Mengeš pa dolg v višini 14 odstotkov svojih letnih prihodkov. Občini Cerklje na Gorenjskem in Mengeš se v letu 2016 znebili dolgov. V Cerkljah na Gorenjskem so poplačali dolg v vrednosti četrtine svojih letnih prihodkov, v občini Mengeš pa dolg v višini 14 odstotkov svojih letnih prihodkov. Foto: Matej Leskovšek

Občina Ilirska Bistrica obnavlja šole in vrača stara posojila

Med občinami, ki so najbolj povečale svojo zadolženost, je tudi občina Ilirska Bistrica, kjer je ta v letu 2016 zrasla za slabih 70 odstotkov. Po besedah župana občine Emila Rojca se bo občina dodatno zadolžila tudi v letu 2017.

Posojilo bodo oziroma so ga delno že porabili za gradnjo Osnovne šole Podgora-Kuteževo, Osnovne šole Rudolfa Ukoviča Podgrad, gradnjo prizidka in sanacijo Osnovne šole Toneta Tomšiča Knežak in dokončanje vrtca Ilirska Bistrica.

"Vsi našteti šolski objekti razen Osnovne šole Toneta Tomšiča Knežak so dotrajane montažne gradnje, stare približno 40 let, in niso več primerne za bivanje. Osnovno šolo Toneta Tomšiča pa smo morali prenoviti zaradi izjemno visokih koncentracij radona, kar je od nas zahteval inšpektor z odločbo. Montažne objekte, ki so bili v enako slabem stanju, smo vzdrževali tako, da smo izrezali preperele stene in jih zamenjali z novimi lesenimi stenami," pove župan občine Emil Rojc.

Župan Rojc še dodaja: "Zaradi povečanja obveznosti, ki jih država nalaga občinam, in zaradi načrtnega zmanjševanja njihovih prihodkov je država občinam po ZFO (Zakonu o financiranju občin) omogočila dodatna povratna sredstva, ki jih sicer zakon ne vključuje v kvoto zadolževanja, vendar jih bo morala občina, sicer pod ugodnimi pogoji, vseeno vrniti. Občina Ilirska Bistrica bo tako v letih 2016 in 2017 dobila približno 1,2 milijona evrov."

"Šolske objekte v vrednosti devet milijonov evrov bo občina Ilirska Bistrica financirala s približno 4,6 milijona evrov od posojil in povratnih sredstev ZFO, s približno 1,3 milijona evrov evropskih in državnih sredstev, preostala sredstva v vrednosti približno tri milijone evrov pa bo vzela iz občinskega proračuna. Poleg tega bo občina v tem obdobju vrnila približno 3,3 milijona evrov najetih posojil iz obdobja po letu 2000," še razloži župan občine Ilirska Bistrica.

Odprtje nove šolske stavbe Danila Lokarja Ajdovščina v marcu 2016 Odprtje nove šolske stavbe Danila Lokarja Ajdovščina v marcu 2016 Foto: Rosana Rijavec/STA

Občina Ajdovščina zadolženost več kot podvojila

Tudi občina Ajdovščina je svoj dolg povečala predvsem zaradi vlaganja v šole. "Največji del najetih posojil je bil lani namenjen gradnji OŠ Danila Lokarja Ajdovščina. Tudi druga velika naložba je bila namenjena šolstvu, in sicer OŠ Šturje, kjer se je z dograditvijo šestih učilnic, vselili so se oktobra lani, dolgoročno odpravilo prostorsko stisko. Dobrih 300 tisoč evrov je bilo namenjenih še gradnji vrtca na Colu," so sporočili iz urada župana občine Ajdovščina.

Nekaj kreditiranja so namenili tudi spodbujanju gospodarstva: "Dober milijon evrov posojila je občina porabila za nakup zemljišč, kjer je nato komunalno opremila novi obrtni coni, tako pa že rastejo nove proizvodne hale. To spada v paket spodbud gospodarstvu, s katerimi se je občina zavezala v štirih letih omogočiti spodbuditi 300 novih delovnih mest. Številka je že zdaj presežena."

Med naštetimi razlogi za zadolževanje so opozorili tudi na "nakup stanovanj za neprofitni najem za mlade družine, urejanje parkirišč v mestnem jedru, pokopališč na podeželju". Med razlogi za zadolževanje so omenili zelo ugodne obrestne mere. Kot so še poudarili, občina Ajdovščina v letih 2017 in 2018 nima namena najemati novih posojil.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 176
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin