Torek, 25. 10. 2016, 16.05
7 let, 1 mesec
Poglejte, kako zdrava je vaša občina
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,15
Kako aktivni so vaši soobčani, koliko je kadilcev, koliko ljudi prekomerno pije, koliko nesreč je zaradi alkohola? Te podatke po občinah je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) objavil na novi spletni strani, kjer lahko rezultat občine primerjate tudi z regijskim in državnim povprečjem.
Primer Ljubljane kaže, da je občina z največ prebivalci v Sloveniji precej nadpovprečno razvita, so pa njeni prebivalci pod državnim povprečjem glede delovne aktivnosti (manjši delež prebivalstva med 15 in 64 leti je aktiven na trgu dela). Slabša od povprečja vseh 213 občin v Sloveniji je med drugim tudi po kriteriju visoko tveganega pitja. Gre za kazalnik, ki ga inštitut spremlja z anketiranjem in ki kaže delež oseb, ki so bile v zadnjem letu pred anketiranjem vsaj enkrat visoko tvegano opite (da so spile šest merica alkohola ali več).
Take primerjave omogoča nov spletni portal Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki na spletni strani razloži tudi metodologijo za posamezne kazalnike. Poleg primerjave z vso državo omogoča tudi primerjavo na ravni upravne enote in regije. Dostopen je na spletni strani http://obcine.nijz.si/.
"Glede na kazalnike projekta Zdravje v občini prebivalci svoje zdravje kot dobro ocenjujejo v razponu od 75 odstotkov do 41,5 odstotka od najboljše do najslabše občine. Razpon bolniške odsotnosti zaposlenih prebivalcev se giblje od 8,5 odstotka do več kot 20 odstotkov koledarskih dni, odzivnost v Program Svit pa je v razponu od 78 do 44 odstotkov," ugotavljajo na inštitutu.
Portal NIJZ omogoča primerjavo stanja v občini z državnim povprečjem in tudi na nivoju uprave enote ali regije.
Zakaj razlike?
"S prikazom zdravstvenega stanja želi NIJZ spodbuditi različne deležnike na lokalni ravni, zlasti odločevalce, pri njihovih aktivnostih za promocijo in krepitev zdravja svojih prebivalcev," je na današnji novinarski konferenci ob zagonu portala povedala Ada Hočevar Grom z NIJZ.
Na inštitutu še ugotavljajo, da na razlike v zdravju vplivajo različni dejavniki, ki niso nujno povezani s krajem oziroma regijo bivanja. Pri tem naštevajo socialno-ekonomske dejavnike (izobrazba, dohodek, zaposlenost), kulturo in etnično pripadnost, sistem zdravstvenega varstva, življenjski slog v povezavi z vpetostjo posameznika v ožjo socialno mrežo, njegove bivalne in delovne razmere.
