Primerjamo cene po občinah: kje so smetarji najdražji?

Cene komunalnih storitev določijo občine, zaračunavajo pa jih komunalna podjetja. Glavni predpis na tem področju je leta 2012 sprejeta uredba o metodologiji oblikovanja cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Več o načinu določanju cen v spodnjem okvirju.

Na ministrstvu, ki ga vodi Irena Majcen, na vprašanji, ali je sistem oblikovanja cen ravnanja z odpadki pregleden in ali opazne razlike v cenah med občinami zahtevajo spremembe sistema, ne odgovarjajo.  Foto: Ana Kovač Ministrstvo za okolje in prostor letno objavlja primerjavo občinskih cen storitev ravnanja z odpadki po občinah (za leto 2015 je objavljena tukaj, cene odpadkov so na zadnjih osmih straneh).

A primerjalna tabela cen, katere osnovni namen je bil, da bi povečala transparentnost in omogočila primerjavo cen med občinami, je za povprečnega uporabnika precej nerazumljiva. Namesto končne cene na položnici analiza namreč prikazuje cene za parcialne storitve ravnanja z odpadki, preračun v končno ceno pa je precej zapleten, kar priznavajo tudi nekateri sogovorniki iz komunalnih podjetij.

Da bi ugotovili, v kakšnem razponu se gibljejo končne cene, smo se zato lotili primerjave za 25 različnih občin, kjer ravnanje z odpadki izvaja devet različnih komunal. Objavljamo jo v spodnji tabeli.

Velike razlike

Primerjava kaže na velike razlike že v samem sistemu odvoza odpadkov.

- Nekatere komunale pokrivajo več občin, pri čemer imajo nekatere za vse občine enake cene, druge različne. Večina komunal, na primer ljubljanska, vrhniška, grosupeljska, novomeška in druge, pobira smeti za več občin. A medtem ko na primer vrhniška komunala prebivalcem vseh občin zaračunava enake cene, se cene na območju grosupeljske in novomeške komunale razlikujejo po občinah. Razlike dopušča uredba, ki pravi, da lahko občine, ki imajo skupnega izvajalca javne službe, določijo enotno ceno, lahko pa vsaka občina določi svojo. 

- Pravila ravnanja z odpadki se med občinami precej razlikujejo. Na vrhniški komunali, ki velja za eno od bolj naprednih na področju ravnanja z odpadki, mešane komunalne odpadke pobirajo le enkrat na mesec, embalažo pa pobirajo samo na ekoloških otokih. Zabojniki za embalažo so preteklost tudi v Mariboru. Snaga pa občanom Brezovice in Iga prav v teh dneh deli (brezplačne) zabojnike za papir. Tega sicer v večini občin zbirajo na ekoloških otokih.

.. Komunalno podjetje JKP Prodnik, ki odvaža smeti tudi v občini Domžale, kjer županuje Toni Dragar (desno, levo župan Kamnika Marjan Šarec), ima v našem naboru občin najvišje cene. Foto: STA ,

- Pogostost odvozov se razlikuje. To je med drugim odvisno od deleža ločeno zbranih odpadkov. S krepitvijo ločevanja se namreč znižuje delež mešanih komunalnih odpadkov, zato lahko komunale zmanjšajo pogostost pobiranja smeti.

Na Vrhniki, ki velja za enega od primerov dobre prakse na področju ravnanja z odpadki, tako mešane komunalne odpadke pobirajo le enkrat na mesec, saj več kot 80 odstotkov odpadkov danes ločujejo.

Najpogosteje pa odpadke odvažajo v Kopru – kar šestkrat na teden (vsak dan razen nedelje). Glede na to, da na primer v Ljubljani in Mariboru tudi v strnjenih blokovskih naseljih te odpadke odvažajo enkrat na teden, nas je zanimalo, zakaj v Kopru tako pogosto krožijo smetarji. "Koprsko mestno jedro je zaradi ozkih in težko dostopnih ulic specifično, zato je manj razpoložljivih lokacij za postavitev ekoloških otokov ali zabojnikov za odpadke. Odvoze izvajamo vsak dan z izjemo nedelj, da ne bi povzročali težav stanovalcem in poslabšali kakovosti bivanja v središču mesta (smrad, polni in neurejeni zabojniki …)," pravijo v komunalnem podjetju Marjetica. 

V Kopru, kjer županuje Boris Popovič (na sliki), so cene odvoza odpadkov visoke. Kot pravijo na komunali, ki jo vodi Gašpar Gašpar Mišič, so velike razlike med občinami posledica kopice dejavnikov, med drugim stroškov ter razlik v ureditvi sistema. Foto: Bor Slana

- Cene na položnicah se močno razlikujejo (od 10 do več kot 27 evrov na mesec brez DDV). Pojasnila podjetij, ki imajo višje cene: 

• JKP Prodnik

V podjetju pravijo, da večina štiričlanskih gospodinjstev v občinah, ki jih podjetje pokriva (Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin) uporablja manjše, 80-litrske zabojnike. V tem primeru cena brez DDV znaša okrog 18,4 evra (cene za manjše zabojnike so sicer tudi v drugih občinah nižje). Dodajajo, da je v ceno všteta kopica drugih storitev, na ceno pa ne vpliva velikost zabojnika za embalažo, s čimer spodbujajo ločevanje.

• Marjetica Koper

V Marjetici Koper, ki pokriva občini Koper in Ankaran, vodi pa jo Gašpar Gašpar MIšič, so s ceno 22 evrov na mesec med dražjimi. Na vprašanje, zakaj tako visoka cena, pojasnjujejo, da poleg že omenjene pogostosti odvozov na ceno vpliva več dejavnikov. "Glavni so stroški najema infrastrukture, stroški dela, materiala in drugi, ki se lahko tudi zelo razlikujejo od občine do občine. Na ceno vpliva tudi delež zbranih mešanih komunalnih odpadkov, ki viša končno ceno za uporabnike. Na ceno vpliva način ravnanja z odpadki v posamezni občini. Nekatere občine imajo še vedno lastne deponije, druge centre za ravnanje z odpadki, tretje pa odpadke oddajo pooblaščenim prevzemnikom. Prav tako se med občinami razlikujejo standardi infrastrukture, ki lahko vplivajo na ceno." 

• Režijski obrat Bohinj

Na bohinjski občini so sicer letos zmanjšali pogostost odvoza komunalnih odpadkov z enkrat na teden na enkrat na dva tedna. A cene so ostale enake. Kot pravijo, se bo zmanjšanje stroškov odrazilo v nižjih stroških, ki bodo upoštevani v izračunu cene za prihodnje leto. Prihodnje leto bodo tako cene nižje, pravijo v režijskem obratu. 

Župan Franc Kramar pravi, da v Bohinju cen odvoza odpadkov niso spreminjali vse od leta 2003. "To je neke vrste luksuz, saj smo naraščajoče stroške krili iz proračuna," pravi. Meni, da je primerjava njihove občine z na primer občino Log-Dragomer, čeprav ju je ministrstvo umestilo v isto skupino primerljivih območij po številu in gostoti poselitve, nesmiselna. Pojasnjuje, da je občina Bohinj šesta največja občina po površini, da so naselja precej razpršena. Pri nas mora smetarski tovornjak, da pobere smeti, narediti 18 kilometrov. Po mojem vedenju je občina Log-Dragomer precej bolj strnjena," pravi.

• JKP Radlje ob Dravi

Direktor JKP Radlje ob Dravi Gregor Ficko meni, da pri primerjavi cen ne moremo izhajati iz gostote in števila prebivalstva v občinah. Kot pravi, so cene pri njih določili župani 12 koroških občin, ki so vključene v Kocerod, in da so za vse te občine enake (poleg Radelj ob Dravi in Mute še Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Podvelka, Prevalje, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec in Vuzenica).

• JKP Grosuplje

V treh občinah, ki jih pokriva grosupeljska komunala, se povprečna cena giblje med 16 in 20 evri. "Če primerjate cene med različnimi komunalami, je potrebno upoštevati način zbiranja (nekatere občine gospodinjstvom omogočajo le skupno zbiranje odpadkov) in načina zaračunavanja, saj vsa komunalna podjetja cen ne oblikujejo skladno z veljavno zakonodajo in na primer računajo odpadke po normativu glede na število oseb," pravijo na komunali in opozarjajo, da ima vsak sistem svoje prednosti in slabosti. "V primeru zbiranja odpadkov v skupnih zabojnikih so stroški nižji, slabši pa je delež ločeno zbranih oziroma pravilno razvrščenih odpadkov."

Z ločevanjem odpadkov se spreminja predvsem struktura cene smetarine, saj vse večji del odpade na obdelavo odpadkov, pojasnjuje direktorice vrhniške komunale Brigita Šen Kreže. Foto: STA ,

Ločevanje spreminja strukturo cene

Vse občine sicer v skladu z evropsko zakonodajo stremijo k povečevanju deleža ločeno zbranih odpadkov. Vrhniška komunala velja za eno najboljših na tem področju. Tamkajšnja komunala je lani po prvih ocenah ločeno zbrala 80,6 odstotka vseh zbranih odpadkov – mešani komunalni odpadki so torej še petina vseh zbranih. Zmanjšuje se tudi količina odpadkov (s 372 kilogramov na občana v letu 2010 na lanskih 352 kilogramov).  

Vse manjše količine odpadkov in nadomeščanje sistema od vrat do vrat z ločevanjem na otokih pri embalaži prinašajo prihranek za komunalo, saj ni potrebna vožnja okrog vseh domov in odjemnih mest, pojasnjuje direktorica Brigita Šen Kreže. A cene ob zmanjševanju pogostosti po njenih besedah ne bodo upadale, saj z ločevanjem večji del cene odpade na obdelavo odpadkov, ki jo za vrhniško komunalo izvaja regijski center za ravnanje z odpadki RCERO Ljubljana. 

Bolj zapleten sistem in strožji standardi

Enako pove tudi Simon Štukelj z novomeške komunale, kjer sicer po višini cene odvoza ne odstopajo, so pa lani ob zmanjšanju frekvenc v večini občin povečali cene odvoza (izjema je občina Šmarješke toplice) ter tudi odlaganja in obdelave odpadkov. Zakaj? "Ko ločevanja odpadkov skoraj še ni bilo, smo za enako veliko območje, približno enako število prebivalcev ter skoraj nespremenljivo količino mase odpadkov potrebovali šest vozil in 28 ali 29 zbirnih relacij. Danes imamo že 44 zbirnih prog in devet specialnih vozil. Res je manj voženj mešanih komunalnih odpadkov, ampak na drugi strani veliko več voženj z ločenimi frakcijami," pojasnjuje sogovornik.

Strinja se, da bi bilo logično pričakovati prihranke na račun stroškov obdelave in odlaganja odpadkov. A tudi pri tej zadevi povsem enostavna ekonomija ne zdrži, pravi.

"Strogi standardi in okoljski cilji, ki jih moramo doseči – in tako je prav –, so zahtevali tudi velika vlaganja v infrastrukturo. Megalomanska infrastruktura, ki sicer res marsikje v Sloveniji presega potrebne zmogljivosti, pomeni fiksne stroške, ki se odrazijo v višji ceni omrežnine in obratovalnih stroškov," pove sogovornik.