Ponedeljek, 30. 9. 2019, 15.51
4 leta, 7 mesecev
Katere občine so najbolj razvite in katere najmanj?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,96
5
Po analizi, ki so jo opravili v okviru projekta Zlati kamen, ima zelo visoko stopnjo razvitosti pet slovenskih občin. Na prvem mestu je prestolnica Ljubljana, sledijo ji občine Trzin, Komenda, Cerklje na Gorenjskem in Naklo. Po razvitosti izrazito odstopa zahodni del Slovenije, med vzhodom in zahodom države pa je velika razlika.
Vseh omenjenih pet občin odlikuje visoka stopnja doseženega razvoja na različnih področjih, od življenjskega standarda prek razvitega gospodarstva pa do socialne kohezije in varovanja okolja.
Ob teh občinah visoko stopnjo razvitosti ugotavljajo še pri 36 krajih. Po regijah močno izstopata osrednjeslovenska in gorenjska, od 41 najbolj razvitih občin jih je namreč 13 v osrednjeslovenski in 12 v gorenjski statistični regiji.
Le en vzhodnejši kraj med močno razvitimi
Zelo dobro se odreže tudi severnoprimorska regija s sedmimi visoko razvitimi kraji. Po dva sta še v jugovzhodni Sloveniji ter v obalno-kraški in primorsko-notranjski regiji. Zahodni del Slovenije tako izrazito odstopa. Tudi najslabše razviti kraji iz zahodnih regij pa dosegajo vsaj povprečno raven razvoja.
Edini vzhodnejši kraj, ki po merljivih kazalnikih spada med močno razvite, je Mestna občina Celje na 41. mestu. Na Dolenjskem močno izstopa Novo mesto na skupno sedmem mestu. Maribor na 74. mestu spada po merljivih kazalnikih med povprečno razvite občine.
Na dnu Hodoš in Osilnica
Na dnu seznama sta mali občini Hodoš in Osilnica. Nizko stopnjo razvitosti pa ima še 33 krajev, pri čemer prevladujejo kraji iz podravske in pomurske regije.
Celoten seznam občin s stopnjo razvitosti objavljajo na spletni strani projekta Zlati kamen. Analizo so pripravili s pomočjo kazalnikov sistema ISSO. Vključili so kazalnike z osmih področij, nekaj kazalnikov, ki merijo blaginjo in stopnjo gospodarskega razvoja, pa ima dodatno utež.
Kot so pojasnili pri projektu, se njihov indeks močno razlikuje od tistega, ki ga pripravlja ministrstvo za finance. Opozarjajo, da je ta pripravljen za specifični namen - za razporejanje razvojnih sredstev - in ne za celovito presojo razvojnega stanja. Nekatera področja zato zanemarja in vključuje nekatere poglede, ki so za celovit pretres manj pomembni.
Skupaj indeks ministrstva vključuje deset različnih kazalnikov, v Zlatem kamnu 32. Med temi so na primer tudi stopnja finančne samostojnosti občine, razvitost podjetništva (število podjetij na 1.000 prebivalcev), investicije v gospodarstvu, delež hitro rastočih podjetij, poleg števila vključuje tudi strukturo delovnih mest, izobrazbeno strukturo in druge kazalnike izobrazbe, indeks bega možganov ter kazalnike s področja zdravja, okolja in socialne kohezije, so še navedli pri projektu.
5