Sreda, 19. 10. 2016, 14.22
7 let, 1 mesec
Katera slovenska založba živi najbolje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,13
Slovenskim založbam prihodki že nekaj let v povprečju upadajo, vseeno pa je nekaj takih, ki se dobro odzivajo na trenutne potrebe trga. Kaj je pri tem pomembno? "Hitrost, hitrost in še enkrat hitrost," pravi direktorica Založbe Rokus Klett Maruša Kmet.
Založba Mladinska knjiga, ustanovljena leta 1945, danes prek DUTB v večinski državni lasti, je med slovenskimi založniki daleč največja. Zaposluje več kot 300 ljudi, v svoji 70-letni zgodovini pa je izdala okoli sto milijonov knjig. Lani je po podatkih bizi.si ustvarila nekaj manj kot 25 milijonov evrov prihodkov in kar 9 milijonov izgube.
Preberite še:
V Frankfurtu začetek največjega knjižnega sejma na svetu
Uber pred vrati Slovenije, a rokavico so vrgli državi
Anderlič o prvem slovenskem dirkališču: Nov asfalt je šele začetek
Kot glavne vzroke za nižanje prihodkov od leta 2008 navajajo padanje kupne moči v Sloveniji, zlasti pa v Jugovzhodni Evropi, kjer ima Mladinska knjiga odvisne družbe, in ukinjanje neprofitabilnih prodajnih poti oziroma produktov.
V Mladinski knjigi pravijo, da devetmilijonska izguba "ni povezana s tekočim poslovanjem Mladinske knjige založbe, temveč z enkratnimi poslovnimi dogodki".
K izgubi je v največji meri prispevala slabitev vrednosti odvisnih družb v Jugovzhodni Evropi (5,7 milijona evrov), v izkazu poslovnega izida se odraža razkorak med prodajno in nabavno vrednostjo celotne logistične dejavnosti (v višini 1,7 milijona evrov), na rezultat pa je vplival tudi davek zaradi prodaje logistične dejavnosti, so zapisali.
Prihodki slovenskih založb v zadnjih letih v povprečju upadajo.
Dobri rezultati zaradi vpetosti na mednarodni trg
Daleč največ dobička, dobrega 1,2 milijona evrov, je lani ustvarila Založba Rokus Klett, ki je po prihodkih na drugem mestu. Ti so znašali dobrih osem milijonov evrov. Dobre poslovne rezultate pripisujejo svoji vpetosti v "mednarodno založniško dejavnost, ki prinaša najsodobnejše inovacije predvsem iz germansko govornega območja in znižuje stroške splošnih služb, ki se delijo na večje število podjetij v regiji (marketing, management itd.)".
Ocenjujejo, da je uspešnost prinesla tudi preusmeritev na prosti trg izobraževalnih gradiv in obšolskih izdaj (učbeniki predstavljajo le četrtino prihodkov založbe). "Predvsem v zadnjih letih, sploh v 2015, je uspešnost podjetja zaznamovala vedno večja uporaba digitalnih pripomočkov, katerih založniški pionir smo v Sloveniji že pet let," je povedala direktorica Maruša Kmet.
V založbi Učila International, ki je po višini lanskih prihodkov zasedla tretje mesto v državi, po dobičku pa zaseda četrto mesto, v svojem programu učnih pripomočkov nimajo. Pozornost usmerjajo predvsem v blagovni znamki Žepna knjiga in Felix. "Vseskozi si prizadevamo, da dobro delamo in izdajamo naslove, ki jih bralci želijo brati, smo cenovno konkurenčni," pravijo v založbi.
Izstopa tudi družba Ius Software, ki je usmerjena na pravno-informacijsko področje. Lani je ob 3,7 milijona prihodkov ustvarila skoraj 245 tisoč evrov dobička.
"V primerjavi s prejšnjimi leti smo se osredotočili na prepoznavanje pravih in premišljenih idej za publikacije, ki jih uporabniki potrebujejo na svojem delovnem mestu," je povedal generalni direktor Tomaž Iskra. Pri tem izpostavljajo obsežne komentarje zakonov. Posebno pozornost so namenili racionalizaciji stroškov in s tem izboljšali poslovne rezultate.
"Čeprav so pravniki ljubitelji papirja, so elektronske oblike publikacij hvaležno sprejeli," pravi Iskra. Tudi v prihodnje bodo stavili na združevanje tiskanega in digitalnega založništva.
