Torek, 16. 11. 2021, 19.53
3 leta, 1 mesec
Zmogljivosti Pediatrične klinike v Ljubljani so polne #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,48
8
Pediatrična klinika v Ljubljani je polna predvsem zaradi obolenj dihal. Trenutno pri njih sicer ne zdravijo nobenega otroka z boleznijo covid-19, sta pa v bolnišnici otroka, ki imata večorganski vnetni sindrom. To je najhujša oblika postcovidnega obolenja pri otrocih. Pri odraslih sindroma pri nas še niso zaznali, so pa do zdaj zdravili že 41 otrok.
Zmogljivosti pediatrične klinike v Ljubljani so polne, večinoma otroke zdravijo zaradi obolenj dihal, v zadnjih tednih imajo v povprečju do štiri otroke priključene na mehansko ventilacijo. Trenutno so polni tudi vsi drugi oddelki.
"Poln je oddelek za otroško psihiatrijo, tudi oddelek za pljučne bolezni je poln otrok z okužbami, ležijo še na drugih oddelkih, ker ni dovolj prostora," je povedal Marko Pokorn, strokovni direktor pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Hospitalizirana imajo tudi dva otroka z večorganskim vnetnim sindromom, ta se pri otrocih pojavi izključno po prebolelem koronavirusu, sproži pa lahko tudi vrsto ostalih avtoimunskih obolenj.
"Pri otrocih po okužbi s covidom vidimo zelo različne avtoimunske fenomene, opisanih je več kot 70 avtoimunskih stanj. Najpogostejši je večorganski vnetni sindrom, ki je zelo značilen za pediatrično populacijo in izjemno redek pri odraslih bolnikih," je povedal Tadej Avčin s pediatrične klinike v Ljubljani.
Doslej zdravili 41 otrok, težjih manj kot pet primerov
Doslej so pri njih zdravili 41 otrok s tem sindromom, težjih primerov so k sreči imeli manj kot pet. Med hujše posledice prebolelega virusa sicer spada tudi prizadetost žilne stene, je povedal Avčin. Dodal je, da gre za kombinacijo neugodnih dejavnikov. Virus povzroči, da notranja plast celic v žili nabrekne. "Lahko si predstavljate, da se, če znotraj teh majhnih žil nabreknejo celice, prehodnost zmanjša," je ponazoril Avčin.
Poleg nabreklih celic covid pospeši tudi strjevanje krvi, kar še dodatno zmanjša pretok krvi skozi že prizadete žile, dodaja Avčin. Ta kombinacija je kritična predvsem v nekaterih delih telesa, kot so na primer konice prstov in bolj izpostavljeni deli obraza, kot je spodnji del čeljusti. Vse skupaj se lahko dodatno zaplete z bakterijsko okužbo, ki napade to vneto tkivo.
Potrebno je dolgoročno spremljanje stanj
"Manjši delež otrok, med 10 in 15 odstotki, izkazuje nekatere motnje, na primer motnje pozornosti ali v koncentraciji. Potrebno je dolgoročno spremljanje teh stanj," je povedal Avčin.
Pri skoraj vseh otrocih, ki so zboleli za večorganskim vnetnim sindromom, so zdravniki dosegli umiritev stanja.
"Zdaj ko jih imamo eno leto na dolgoročnem spremljanju, lahko vidimo, da večinoma nimajo dolgoročnih posledic, zelo natančno pa spremljamo nevrološka in kardiološka stanja," je še dodal Avčin.
Smrtnost je pri večorganskem vnetnem sindromu, ki je najhujša od posledic koronavirusa pri otrocih, med enim in dvema odstotkoma, pri nas k sreči nobeden od otrok ni umrl.
8