SiolNET. Novice Slovenija
3,69

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kam z odpadki: sežigali bi jih tudi v Tešu 6 #video

3,69

termometer

TEŠ, TEŠ 6, avgust 2011
Za Teš, ki je imel leta 2018 skoraj šestdeset milijonov evrov izgube, bi bilo sosežiganje odpadkov tudi dober posel. Foto: Bor Slana

Slovenec vsako leto pridela več odpadkov. Te bi radi sežigali tudi v Termoelektrarni Šoštanj, a se, kot drugod po Sloveniji, spopadajo z nasprotovanjem ekologov in dela lokalne skupnosti. Ob sežiganju odpadkov se namreč v zrak sproščajo emisije nevarnih snovi.

Količine odpadkov naraščajo, na leto jih v Sloveniji nastane okoli 8,5 milijona ton (večina je gradbenih odpadkov), od tega je komunalnih odpadkov dober milijon ton. Leta 2018 – to je zadnje leto, za katero ima slovenski statistični urad podatke – je povprečni Slovenec pridelal 495 kilogramov komunalnih odpadkov, kar je 17 kilogramov več kot leto prej. Količina komunalnih odpadkov se postopno povečuje tudi v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Vse več odpadkov pridelajo tudi v drugih državah članicah EU.

Hkrati v Sloveniji vse bolj recikliramo in ločujemo. Če je bila stopnja recikliranja v letu 2014 še 36-odstotna, je leta 2018 narasla že na 59 odstotkov. Leta 2014 se je ločeno zbralo 65 odstotkov komunalnih odpadkov, v letu 2018 pa že 71 odstotkov.

Kljub temu je odpadkov vedno več in se kopičijo.

Države zapirajo meje, izvoz smeti je vse težji

Hkrati je vedno manj možnosti za izvoz smeti, saj države za tuje smeti zapirajo meje. Kot rešitev se ponuja sežiganje v obstoječih termoelektrarnah in cementarnah, govori se tudi o potrebi po izgradnji nove sežigalnice.

Pred leti so na ministrstvu za okolje naročili študijo o mogočih lokacijah za sežiganje odpadkov in jih našli sedem: Toplarno Celje, Salonit Anhovo, Vipap Krško, Lafarge Cement, toplarno v Mariboru, nekdanjo termoelektrarno v Trbovljah in Termoelektrarno Šoštanj (Teš).

Po oceni avtorjev študije bi lahko samo v Tešu sami prevzeli in sežgali 180 tisoč ton gorljivih odpadkov, kolikor jih letno proizvedemo v Sloveniji. V Tešu sicer načrtujejo, da bi jih sežgali okoli 160 tisoč ton letno.

smeti, Ljubljana Novice BBC Ljubljano postavil za vzgled #video

Slovenec vsako leto pridela več odpadkov. Leta 2018 jih je bilo že 495 kilogramov na osebo. Slovenec vsako leto pridela več odpadkov. Leta 2018 jih je bilo že 495 kilogramov na osebo. Foto: Reuters

V Tešu bi odpadke sosežigali, kar pomeni, da bi jih v do desetih odstotkih energijske vrednosti primešali k lignitu, s katerim zdaj pridobivajo energijo. Odpadke bi kurili v blokih pet in šest, ki sta, kot je znano, stala 1,43 milijarde evrov.

Trenutno poteka proces presoje vplivov na okolje. Če bo šlo vse po njihovih načrtih, bi oktobra 2021 lahko začeli poskusno obratovanje sosežiga, začetek rednega obratovanja pa načrtujejo konec leta 2022.

Za Teš, ki je imel leta 2018 skoraj 60 milijonov evrov izgube, bi to pomenilo tudi dober posel. Več v članku Nov načrt za reševanje nasedlega projekta Teš 6: zdaj bi kurili še odpadke.

Projekt brez podpore ekologov

A sežigalnice in sosežigalnice v lokalnih skupnostih in med ekologi nimajo podpore. Ob kurjenju odpadkov namreč sežigalnice v zrak izpuščajo dodatne količine ogljikovega dioksida in emisije nevarnih snovi, ki škodujejo okolju ter zdravju ljudi in živali. Kot so opozorili strokovnjaki na lanskem srečanju o kemijski varnosti, izpusti sežigalnic potrjeno vsebujejo rakotvorne snovi. Prav tako snovi v izpustih povzročajo bolezni živčevja, srca in ožilja ter pljuč, motijo plodnost in razvoj plodov, so še dodali.

Po sežigu pa nastanejo tudi nevarni odpadki v obliki žlindre in filtrne pogače, ki jih je spet treba skladiščiti.

V Tešu pravijo, da bi bile s sosežigom emisije ogljikovega dioksida za 156 tisoč ton nižje kot zdaj, ko kurijo premog. Velenjski mestni svetniki so pred dnevi sprejeli sklep, da ne bodo dali soglasja tistim projektom, ki negativno vplivajo na zdravje ljudi in ne prispevajo k razvoju Šaleške doline.

TEŠ, TEŠ 6, avgust 2011 Novice Civilna iniciativa Šoštanj zahteva referendum o sosežigu odpadkov v Tešu

"Kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja"

Šaleško Eko gibanje je medtem na varuha človekovih pravic Petra Svetino naslovilo pobudo za vložitev ustavne presoje uredbe o sežigalnicah odpadkov in naprav za sosežig odpadkov. Trdijo, da bi jim Teš s sosežigom odpadkov kršil ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja in bi bili prebivalci Šaleške doline tako diskriminirani.

Na vlado so vložili tudi zahtevo za zadržanje izvajanja te "izjemno sporne uredbe", zagovorniku načela enakosti Mihi Lobniku pa poslali predlog za obravnavno diskriminacije. Civilna iniciativa Šoštanj o sosežigu odpadkov v Tešu zahteva referendum.

Na problematiko sežiga odpadkov v Salonitu Anhovo so opozorili zdravniki in zobozdravniki Goriške. Na problematiko sežiga odpadkov v Salonitu Anhovo so opozorili zdravniki in zobozdravniki Goriške. Foto: STA

Zdravniki: Ne želimo, da se ponovi zgodba z azbestom

V Soški dolini medtem prah dviga morebitno povečanje obsega sosežiga odpadkov v cementarni Salonit Anhovo. Tako so zdravniki in zobozdravniki Goriške ter skupščina zdravniške zbornice odločevalce pozvali k previdnosti pri določanju mejnih vrednosti za sežigalnice in sosežigalnice odpadkov.

Kot pravijo, so mnoge raziskave potrdile povezavo med sežiganjem odpadkov v sežigalnicah in nekaterimi rakavimi obolenji, kot so na primer pljučni rak, črevesni rak in limfom. Kot še dodajajo, ne želijo, da se ponovi zgodba z azbestom.

Stranka Levica je v četrtek vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor, na kateri bodo razpravljali o sosežigu odpadkov v tej cementarni. V sklepih želijo vladi med drugim naložiti, naj izenači standarde za izpuste sežigalnic in sosežigalnic.

Salonit Anhovo Novice Goriške zdravnike skrbi sežig odpadkov v Soški dolini

Spomnimo se tudi nasprotovanja sežiganju odpadkov v Lafarge Cementu. V Trbovljah je civilni iniciativi Eko krog pred leti po sodni poti uspelo razveljaviti dovoljenje za kurjenje odpadkov pri proizvodnji cementa, ki ga je leta 2009 dobil Lafarge.

Leta 2013 je tam veliko prahu dvignila tudi ideja ministrstva za infrastrukturo, kjer so rešitev za danes zaprto Termoelektrarno Trbovlje (TET) iskali v sežiganju odpadkov. Leto dni zatem so se načrtom o sežigalnici uprli krajani Stražišča.

VIDEO: Soočenje ministra za okolje Simona Zajca in ekologa Jake Kranjca

Minister Zajc: Vsaka država je dolžna poskrbeti za svoje odpadke

O problematiki sežiga odpadkov so govorili tudi v četrtkovi oddaji Zakulisno na Planetu, kjer sta bila gosta okoljski minister Simon Zajc in okoljevarstvenik Jaka Kranjc.

Kot meni Zajc, je vsaka država dolžna poskrbeti za svoje odpadke. Meni, da bo "objekt za termično obdelavo odpadkov", torej sežigalnica, vsekakor potreben. "Dlje ko si bomo zatiskali oči, več problemov bo na koncu ostalo. Še posebej če se bo trend zapiranja mej nadaljeval s tako hitrostjo, kot se dogaja zdaj," je povedal.

Kranjc iz organizacije Ekologi brez meja pa pravi, da z novo infrastrukturo zagotovo ne moremo rešiti trenutnega stanja. Kot še meni, bi bilo treba sprejeti ukrepe, da bi pridelali manj odpadkov. Več v posnetku zgoraj.

Ali bi morali v Tešu sežigati odpadke?

  • Da, nekako se jih moramo znebiti. 559 glasov
    56,29%
  • Da, če smo že toliko plačali za blok 6, naj bo vsaj kaj koristi od njega. 172 glasov
    17,32%
  • Ne, to je nevarno. 133 glasov
    13,39%
  • Ne, raje poskrbimo, da bomo pridelali manj odpadkov. 129 glasov
    12,99%
Oddanih 993 glasov

Preberite tudi:

odpadki Novice Sežigalnica odpadkov v Sloveniji čedalje bolj vroča tema Smetišče Novice "Obljubljajo sežigalnico, kot je na Dunaju, dobiš pa takšno, kot je Lafarge" #video Posel danes Eko krog vztraja pri odvzemu dovoljenja Lafarge Cementu za sosežig odpadkov

 

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 40
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin