Kakšne rešitve politiki ponujajo za pereče zdravstvene težave

Slovensko zdravstvo se utaplja v številnih težavah in vseh naenkrat ni mogoče rešiti. Zato smo politične stranke, ki kandidirajo na predčasnih volitvah, vprašali, kako bi se lotili reševanja konkretnih težav: zamude rokov in podražitve gradbenih projektov, pomanjkanja zdravnikov ter zapleta na programu otroške srčne kirurgije. V nadaljevanju si lahko preberete povzetek odgovorov, celotne odgovore pa najdete s klikom na ime posamezne stranke.

Kako boste zagotovili, da bo projekt izgradnje mreže urgentnih centrov izveden v določenih rokih, brez podražitev in kaznivih korupcijskih dejanj? V Stranki DeSUS so prepričani, da je vse to mogoče doseči s trdnimi pogajalskimi izhodišči, vsaj tako se je izkazalo, ko se je Karlu Erjavcu, ko je opravljal naloge zdravstvenega ministra, z izvajalcem gradnje urgence v Mariboru uspelo izpogajati za okoli šest milijonov evrov nižjo ceno.

V stranki SMC medtem poudarjajo, da je zdaj, ko so pogodbe z izvajalci že sklenjene, mogoč le še nadzor nad izvajanjem pogodbenih vrednosti, ki mora biti predvsem strokoven. Tako poudarjajo tudi v SLS, v strankah ZaAB in Združeni levici pa se zavzemajo za to, da bi ta nadzor izvajali računsko sodišče, inšpekcija in državno pravobranilstvo.

V strankah SDS in NSi izpostavljajo potrebo po tem, da bi vključeni v projekt nosili tudi odgovornost. Tako v stranki SMC kot v DL pa obljubljajo, da bodo od odgovornih brezkompromisno zahtevali spoštovanje pogodbenih zavez, obenem pa bo DL sodelovanje v vsaki vladi pogojevala z notranjim ministrom, ki bo kos nadaljevanju preiskav korupcije v zdravstvu.

Vzrok za nečiste posle v strankah SD, PS, ZaAB in Verjamem vidijo v neučinkovitem sistemu javnega naročanja. Da bi se v prihodnje temu izognili, prelagajo spremembo sistema bodisi s centralizacijo naročanja bodisi s poenostavitvijo ali standardizacijo postopkov in mednarodnimi razpisi.

Kako bodo reševali pomanjkanje zdravnikov in drugega medicinskega osebja? Slovensko zdravstvo se spopada tudi s pomanjkanjem kadra, predvsem zdravniškega in medicinskega osebja. V stranki Zeleni Slovenije bi vrzel zapolnili z upokojenimi zdravniki, v strankah DeSUS, NSi, PS in SLS pa bi zaposlovali mlade zdravnike. Ob tem v DeSUS in SMC poudarjajo, da je mlade že med študijem treba spodbuditi za družinsko medicino, kateri bi v DeSUS dali poseben status.

In kje vidijo rezerve za novo zaposlovanje? Združena levica bi ukinila ZUJF, Naprej Slovenija odpustila nesposobno vodstvo, Verjamem rezerve vidi v izboljšanju učinkovitosti dela, Solidarnost pa v prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno in uvedbi zdravstvenega prispevka na vse prihodke, ne le na plače in pokojnine.

V SDS in SD rezerve vidijo v okrepitvi primarnega zdravstvenega varstva, s čimer bi "znižali stroške, ki jih namenjamo za zdravstveno obravnavo posameznika in zdaj nastajajo zaradi preobremenjenosti zdravnikov na primarni ravni ter zaradi posledičnega visokega deleža napotitev pacientov na sekundarno oziroma terciarno raven zdravstvene dejavnosti", so zapisali v SDS.

Kar zadeva kadrovske stiske, v SMC še poudarjajo, da mora vodstvo bolnišnic poskrbeti za največji mogoč izkoristek zdravstvenega osebja, da bolnik ne bo prikrajšan. In medtem ko v PS poudarjajo, da zdravstvo ne sme postati predmet dobička, v DL in ZaAB menijo, da bi ravno koncesijska politika in zasebna konkurenca zagotavljali ustrezno dostopnost zdravstva vsem prebivalcem.

Kako bodo rešili problematiko otroške kardiokirurgije na UKC Ljubljana? Politične stranke smo vprašali tudi, kako bi se lotile reševanja otroške kardiokirurgije, ki jo na ljubljanskem kliničnem centru že dlje časa izvajajo s tujo pomočjo, v zadnjem času pa je nastalo več (kadrovskih) zapletov, ki se rešujejo na plečih staršev in bolnih otrok. Politiki se bolj ali manj strinjajo, da težava v prvi vrsti ni politične, temveč strokovne narave in da je reševanje notranjih sporov v prvi vrsti naloga vodstva zavoda.

Pa vendar je po mnenju PS zaplet odraz stanja celotnega zdravstva, za kar je po mnenju SD odgovorna tudi politika, ki se ni znala poenotiti v skupnih ciljih glede zagotavljanja vzdržnega in dostopnega zdravstvenega sistema. Nastali položaj bi v SDS in SMC reševali s pregledom dogajanja in strokovnim nadzorom nad organizacijo ter od krivcev zahtevati prevzem odgovornosti. V SLS pa že zdaj svet UKC Ljubljana pozivajo k razrešitvi generalnega direktorja.

Škodo nastalega položaja sicer najbolj občutijo najmlajši pacienti in njihovi starši, zato položaja kratkoročno brez tuje pomoči ni mogoče rešiti, navajajo v DL in SLS. Dolgoročno pa bi v strankah SMC in Solidarnost težave reševali z analizo stanja, ki bi pokazala, ali je v Sloveniji glede na statistike potreben tak progam ali je bolj smiseln dogovor s tujimi zavodi.