Četrtek, 22. 9. 2022, 14.31
1 leto, 7 mesecev
Vlada z interventnim zakonom predlaga zamrznitev cen šolskih malic
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,69
18
Z zakonom bi določili, da se cena šolske malice za učence in dijake v prihajajočem šolskem letu ne zviša in ostane enaka kot v šolskem letu 2021/2022. Zaradi zagotavljanja pozitivnega poslovanja šol pa bi se osnovnim in srednjim šolam razlika med stroški in staršem zaračunano ceno malice krila iz državnega proračuna.
Vlada je danes sprejela predlog zakona o interventnih ukrepih v vzgoji in izobraževanju, ki ga v DZ pošilja po nujnem postopku. Z njim želijo zamrzniti cene šolskih malic, oskrbnin v dijaških domovih ter bivanja v študentskih domovih, je pojasnil minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič. Na današnji seji je vlada potrdila tudi končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic julijskega požara na Krasu, ki skupaj znaša nekaj več kot 26,8 milijona evrov. Za kritje stroškov, ki so jih imela gasilska društva, Rdeči križ in drugi, bo iz proračunske rezerve zagotovila nekaj manj kot 3,6 milijona evrov.
Intervencijski stroški gašenja požarov na območju Krasa, torej na območju notranjske in severnoprimorske regije med 17. julijem in 1. avgustom, so sicer skupaj nanesli 5,2 milijona evrov, izhaja iz poročila, ki ga je sprejela vlada. Upravi za zaščito in reševanje bo za pokritje teh stroškov namenila omenjenih skoraj 3,6 milijona evrov.
Vlada bo @URS_ZR iz proračunske rezerve namenila sredstva v višini nekaj manj kot 3,6 mio € za pokritje intervencijskih stroškov gašenja požarov na območju Krasa. Nadomestilo bodo gasilska in druga društva prejela prvič v zgodovini samostojne Slovenije. pic.twitter.com/9ZZ74kZpar
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 22, 2022
"Gre za novost, saj do zdaj prostovoljci pri takšnih intervencijah niso prejeli nadomestila, zdaj pa denar v višini dobrih treh milijonov evrov prvič v zgodovini samostojne Slovenije dobivajo različna gasilska društva in druge organizacije," je ob tem dejala direktorica vladnega urada za komuniciranje Petra Bezjak Cirman.
Do konca oktobra mora ministrstvo za obrambo tudi pripraviti program vzpostavitve namenske zmogljivosti za podporo gašenju zraka, je še dodala. Vlada je sicer danes vnovič prepoznala, da je bila intervencija na Krasu uspešna.
Vlada z interventnim zakonom predlaga zamrznitev cen šolskih malic
Vlada je danes sprejela predlog zakona o interventnih ukrepih v vzgoji in izobraževanju, ki ga v DZ pošilja po nujnem postopku. Z njim želijo zamrzniti cene šolskih malic, oskrbnin v dijaških domovih ter bivanja v študentskih domovih, je pojasnil minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič.
Minister @MIZS_RS Igor Papič: "Vlada je sprejela predlog Zakona o interventnih ukrepih v vzgoji in izobraževanju za šolsko leto 2022/2023. Namen ukrepov je, da se zamrznejo cene malic za učence in dijake in stroški bivanja v študentskih domovih." pic.twitter.com/EDsqJ25R3D
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 22, 2022
"Ukrep velja za celotno šolsko leto. Cene želimo ohraniti na ravni prejšnjega šolskega leta."
Po ministrovih besedah gre za nov zakon v vrsti ukrepov za blažitev draginje. Predlog namreč predvideva ukrepe, ki bodo omilili posledice in vpliv visokih cen, s čemer bi bistveno prispevali k zniževanju stroškov, je poudaril na današnji novinarski konferenci po seji vlade.
Tako bi z zakonom določili, da se cena šolske malice za učence in dijake v prihajajočem šolskem letu ne zviša in ostane enaka kot v šolskem letu 2021/2022. Zaradi zagotavljanja pozitivnega poslovanja šol pa bi se osnovnim in srednjim šolam razlika med stroški in staršem zaračunano ceno malice krila iz državnega proračuna.
Prav tako vlada predlaga, da bi dijaki in študenti, ki bivajo v dijaškem domu, v prihajajočem šolskem letu plačali oskrbnino v višini izhodiščne cene, kot je veljala od januarja ko konca avgusta.
Razliko v cenah oskrbnine bi pokrili iz državnega proračuna
Če je dijaški dom v preteklem šolskem letu določil nižjo dejansko ceno oskrbnine od njene izhodiščne cene, pa bi dijaki in študenti plačevali oskrbnino po tej, nižji ceni. Tudi razliko v cenah oskrbnine bi pokrili iz državnega proračuna.
Predlog predvideva tudi ukrepe za omilitev posledic in vpliv visokih cen predvsem energentov in se zato za študijsko leto 2022/2023 določa najvišja cena bivanja študentov z dodeljeno subvencijo v javnih študentskih domovih, javnih dijaških domovih in zasebnih študentskih domovih.
Kot rečeno, bodo razliko v ceni pokrili iz proračuna, iz katerega bodo v letošnjem letu namenili štiri milijone evrov, v prihodnjem pa 14 milijonov, je pojasnil Papič. Zakon bo veljal od 1. septembra letos, torej za nazaj. Zato je po Papičevih besedah pomembno, da se sprejme po nujnem postopku in bi tako veljal za oktober, za prvi mesec pa bi bili stroški povrnjeni.
Vlada več kot podvojila pomoč gospodarstvu zaradi cen energentov
Državni sekretar na @MGRTgov @ZidanDejan: Vlada je na današnji seji odločila, da več kot podvoji pomoč slovenskemu gospodarstvu zaradi visokih električne energije in zemeljskega plina. To pomeni, da bo za pomoč namenila 86 mio € namesto 40 mio €. pic.twitter.com/uedFDudQyg
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 22, 2022
Vlada bo po besedah državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Dejana Židana več kot podvojila pomoč gospodarstvu. "To v praksi pomeni, da nova številka pomoči ni več 40 milijonov evrov, ampak 86 milijonov evrov," je dejal. Dokapitalizirali so tudi podjetniški sklad, da bo lahko zagotavljal likvidna posojila.
"Vlada bo s šest milijonov evrov tudi dokapitalizirala Slovenski podjetniški sklad, z namenom da bo ta sklad slovenskemu gospodarstvu nudil likvidnostna posojila. Predlog bo na Ekonomsko-socialnem svetu obravnavan jutri," je dejal Židan.
Židan je dodal tudi, da je vlada odločila, da poviša odstotek pomoči v obliki enostavne pomoči s 30 na 50 odstotkov in da se med prejemnike v celoti vključi tudi sektor kmetijstvo in ribištvo ter zavode in društva, ki opravljajo gospodarsko dejavnost.
Na drugi strani je vlada iz zbirke prejemnikov izključila celotni finančni sektor.
Židan se je na novinarski konferenci opravičil Ekonomsko-socialnemu svetu, ker jim predlog novele zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen električne energije in zemeljskega plina pošiljajo naknadno. Kot je pojasnil, jim namreč takšna časovnica omogoča, da bodo lahko izplačila gospodarstvu pravočasna.
Ekonomsko-socialni svet bo sicer predlog vladne novele obravnaval na petkovi seji.
Minister @mfinance_gov_si Klemen Boštjančič: "Davčne spremembe gredo v smer, da tisti, ki imajo največ, tudi največ prispevajo v proračunsko blagajno. Vlada pa se je odločila, da bo ta denar namenila mladim." pic.twitter.com/ikJ3tNNB8l
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 22, 2022
Vlada bo davčne spremembe potrjevala po obravnavi na ESS
Vlada je obravnavala tudi predloge sprememb več zakonov s področja davkov, ki med drugim predvidevajo spremembe pri dohodninski splošni olajšavi in obdavčitvi normirancev ter cenejšem gorivu za kmete in izdajanju računov. Potrjevala jih bo po petkovi seji ESS, je napovedal finančni minister Klemen Boštjančič.
Vlada je po njegovih navedbah danes začela razpravo o davčnih predlogih, o katerih bodo v petek govorili na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), nato bo spremembe najverjetneje sprejela na dopisni seji. "Gre za prvo fazo sprememb, za prenovo davčne zakonodaje pa si bomo vzeli nekoliko več časa," je na novinarski konferenci po seji vlade dejal Boštjančič.
Pri dohodnini naj bi se med drugim splošna olajšava s sedanjih 4.500 evrov v letu 2023 zvišala na 5.000 evrov. Olajšava se tako leta 2023 ne bi zvišala na 5.500 evrov, prav tako ne bi bilo dodatnih postopnih zvišanj na 7.500 evrov do leta 2025, kot določa veljavni zakon. Predvidoma se bo zvišal skupni dohodek, od katerega se poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, in sicer s 13.716,33 evra na 16 tisoč evrov.
Po teh spremembah bodo zavezanci za plačilo dohodnine v prvih štirih dohodninskih razredih za letos prejeli višja neto izplačila, je povedal minister. Predvidena je tudi uvedba olajšave za mlade do 29. leta starosti.
Kot je že bilo napovedano, naj bi se stopnja v zadnjem, 5. dohodninskem razredu zvišala s sedanjih 45 na 50 odstotkov.
"Davčne spremembe gredo v smer, da tisti, ki imajo največ, tudi največ prispevajo v proračunsko blagajno. Vlada pa se je odločila, da bo ta denar namenila mladim," je uvodoma povedal minister za finance Klemen Boštjančič in dodal:
"Zaposleni z minimalno, povprečno in vse do petkratnika povprečne plače bodo glede na letošnje leto prihodnje leto zagotovo prejeli višje neto dohodke."
Minister Boštjančič je dejal, da bodo dohodninske razrede in olajšave od leta 2024 usklajevali najmanj s polovično rastjo plač. Poiskali so dodatne rešitve tudi za mlade prevzemnike kmetij, med spremembe pa se je uvrstila tudi prevetritev sistema normirancev.
"Sistema normirancev ne ukinjamo, so pa spremembe nujne. Najpomembnejše je, da pri polno zaposlenih samostojnih podjetnikih, ki imajo letne prihodke do 25 tisoč evrov, ne bo nobenih davčnih sprememb," je povedal Boštjančič in dodal:
"Obdavčitev se spremeni pri tistih s.p.-jih s prihodki nad 25 tisoč evrov in popoldanskih s.p.-jih. Ponovno tudi uvajamo obvezno izdajo računov."
Z novelo zakona o trošarinah namerava vlada spremeniti sistem, po katerem lahko kmetje z zamikom, naslednje leto, dobijo vrnjene 70 odstotkov trošarine na dizelsko gorivo, ki ga uporabljajo pri delu. Po predlogu bodo imeli 76 odstotkov nižjo trošarino, in sicer že ob točenju goriva, ki bo za ta namen obarvano (kot je kurilno olje).
Z novelo zakona o potrjevanju davčnih računov bo predvidoma ponovno obvezno izdajanje računov v papirni ali elektronski obliki. "Poenostavitve na tem področju so potrebne, a se je za ta sistem izkazalo, da preveč odpira možnosti sivi ekonomiji," je sklenil minister.
Po predlogu vlade očetom 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta
Minister @mddszRS @LukaMesec: Vlada je danes sprejela predlog novele Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Zakon uvaja 60 dni neprenosljivega očetovskega dopusta, dopust za matere pa se ne skrajšuje. pic.twitter.com/FNdqXLHkJu
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 22, 2022
Vlada je na današnji seji sprejela predlog novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ga v DZ pošilja po skrajšanem postopku. Predlog po besedah ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Mesca uvaja 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za očete, hkrati pa ga ne skrajšuje za matere.
Kot je še dodal Mesec, študije kažejo, da se očetje pogosteje odločajo za izkoriščanje neprenosljivega očetovskega dopusta, kar je dobro zanje, za otroke in celo družino, saj se pogosteje vključujejo v varstvo in skrb za otroke že v najzgodnejših letih.
Po veljavnem zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih namreč očetovski dopust traja 30 dni, pri čemer je treba najmanj 15 koledarskih dni porabiti približno v prvem letu po rojstvu otroka, preostanek pa kadarkoli do otrokovega končanega prvega razreda osnovne šole.
Z novelo omenjenega zakona pa bo oče izrabil 15 koledarskih dni očetovskega dopusta od rojstva otroka do tretjega meseca starosti. Preostalih 15 dni, ki jih je bilo doslej mogoče porabiti do končanega prvega razreda osnovne šole otroka, pa postane del starševskega dopusta v delu, ki ni prenosljiv.
V predlogu novele se pravica do starševskega dopusta za vsakega od staršev določi v trajanju 160 dni, pri čemer je 60 dni za vsakega neprenosljivih. To pomeni, da kadar oče na mater prenese vseh 100 dni starševskega dopusta, lahko mati izrabi 260 dni starševskega dopusta, tako kot je urejeno že zdaj, očetu pa ostane še 60 dni, ki so neprenosljivi.
Enako velja tudi obratno, kadar mati prenese vseh 100 dni na očeta, oče lahko izrabi 260 dni starševskega dopusta, mati pa ima 60 dni neprenosljivih. Teh 60 dni lahko vsak od staršev izrabi do osmega leta starosti otroka.
Oče 60 dni lahko izrabi tudi v času materinskega dopusta
V praksi to pomeni, da se očetovski dopust skrajšuje s 30 na 15 dni, hkrati pa očetje na novo dobijo 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta. Mati lahko še vedno izrabi skupno 365 dni dopusta, oče pa lahko 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta izrabi tudi v času materinskega dopusta in vse do osmega leta starosti otroka.
Zdaj je sicer do starševskega dopusta upravičen vsak od staršev v trajanju 130 dni, pri čemer mati na očeta lahko prenese 100 dni, oče pa na mater vseh 130 dni starševskega dopusta.
Poleg tega predlog predvideva podaljšanje pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, in sicer do osmega leta starosti otroka. Doslej je bilo namreč to pravico mogoče izkoristiti do konca prvega razreda osnovne šole otroka, torej jo bo odslej mogoče v povprečju izkoristiti deset mesecev dlje.
V predlogu novele se zgornja omejitev pri očetovskem in starševskem nadomestilu veže na dvainpolkratnik zadnje znane povprečne bruto plače za preteklo leto. Prav tako novela določa, da se pri pravici do plačila prispevkov zaradi varstva štirih ali več otrok prispevki plačujejo od najnižje osnove za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače.
18