"Kakšen profesor vam bo rekel, da dela 23 ur na dan"

Ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli je v intervjuju na vprašanje, kaj bo počel, ko se bo upokojil, odgovoril: "Mogoče bom poučeval. Nekaj univerz me je že prosilo, ali bi lahko poučeval. To se mi zdi lahko. Slovenski profesorji ne delajo veliko."

Adam: Mussomelijeva izjava navržena "kar v tri dni" Adam, sicer tudi redni profesor na FDV, je prepričan, da je to izjava, ki je navržena "kar v tri dni". Po njegovih besedah se je tega vprašanja treba lotiti sistematično in racionalno. Če se ga lotimo tako, lahko ugotovimo, da je obveznih ur, ki jih mora povprečni profesor izvesti na univerzah v Sloveniji, v povprečju manj kot ur, ki jih mora profesor istega ranga izvesti na nemški univerzi.

V Nemčiji je devet ur predavateljskih obveznosti na teden, pri nas šest. Torej tretjino manj, zato v Nemčiji za 18 predavateljskih ur potrebujejo le dva profesorja, pri nas pa tri. Seveda nekateri pri nas predavajo več, kar se jim šteje kot nadure oziroma nadobremenitve, pojasnjuje Adam.

"V Nemčiji so ugotovili, da tisto, kar imajo, ni v redu. Ni smiselno, da imajo vsi profesorji predavanja, ker imajo potem manj časa za raziskovalno delo. Če nekdo obe obveznosti – pedagoško in raziskovalno – opravlja resno, dejansko veliko dela. Če ima slovenski profesor šest ur predavanj, to pomeni, da ima po tem veliko več časa za raziskovanje."

V ZDA in Veliki Britaniji profesorji ne predavajo Drugačen sistem imajo na nekaterih univerzah v ZDA in Veliki Britaniji. Tu profesorji pedagoško delo prepuščajo mlajšim, posebej usposobljenim predavateljem (lecturers), ki se ukvarjajo s predavanji, medtem ko se profesorji ukvarjajo z raziskovalnim delom in mentorstvom doktorandov itn.

Tudi učitelj v osnovni šoli ima 22 oziroma 20 ur delovnih obveznosti, ne 40. Takšna je narava poklica. Vsi bodo seveda rekli: "Kaj pa tisto, kar moramo delati doma? Popravljati naloge, se izobraževati, se pripravljati na pouk …"

"Če boste vprašali kakšnega fizika, biogenetika, genetika, ki prečepi dneve in noči ter konce tedna v laboratoriju, ali tudi koga drugega, bodo rekli, da delajo najmanj 20 ur na dan. In to vsak dan. To bi odgovorili tudi drugi ljudje, vsak, ki bi ga vprašali na cesti. Vsak, ki se hoče izkazati, bo rekel, da dela veliko."

"Na fakulteti ne bo nihče rekel, da dela manj kot osem ur" Kaj pa profesorji družboslovja in humanistike? "Odvisno od tega, na koga boste naleteli. Kakšen vam bo rekel, da dela 23 ur na dan. Prepričan sem, da če boste šli na fakultete, ne boste srečali nikogar, ki bi rekel, da dela manj kot osem ur. Vsi bodo rekli, da delajo več kot osem ur, več kot običajni ljudi," odgovarja Adam.

Kaj pa nadzor nad morebitnimi zlorabami? "V teh poklicih je glaven rezultat. Če imaš slab rezultat, so lahko posledice. Pri nas je to precej neurejeno, kot vse stvari. Ker ne vemo, koga bi nagradili: tistega, ki je lojalen, tistega, ki dela za institucijo, tistega, ki več objavlja, tistega, ki ima več citatov, tistega, ki ima več projektov … Tu se precej čara."

Na fakultetah pa delajo tudi mlajši prekerci, ki so zaposleni le polovično ter za leto ali dve in ne vedo, kako bo naprej, še pojasnjuje Adam in dodaja, da je posebnost Slovenije, da imamo v EU največ študentov v isti generaciji. Več študentov potegne za sabo več pedagoškega kadra, zato so univerze natrpane s kadrom in študenti. Kaj se tukaj dogaja, je vprašanje zase, pravi sociolog.

Družboslovje je zelo spolitizirano Glede izjave nekdanjega predsednika SD Igorja Lukšiča o "sončenju na fakulteti" pa Adam meni, da ni bila mišljena tako, kot je bila razumljena v javnosti, ampak je povezana s slovensko specifiko: prehajanjem z univerz v politiko. "Lukšič je hotel povedati: v politiki si zelo izpostavljen raznim pretresom, na fakulteti, kjer imam zanesljivo plačo, pa se lahko sončim."

Primer prehajanja v politiko je tudi Stranka Mira Cerarja (za Cerarja Adam pravi, da je res delal 24 ur na dan: bil je 120-odstotno zaposlen na Pravni fakulteti, predaval je kot zunanji sodelavec FDV in imel še s. p.), ki so jo ustanovili profesorji. Prehajanje v politiko jev Sloveniji tako pogosto, ker imamo visoko stopnjo politizacije, zlasti med družboslovci. Nasploh je cela družba zelo ideologizirana in spolitizirana, veliko bolj kot drugje. Ker smo majhni in imamo takšno strukturo univerz, kot jo imamo, še pravi Adam.