SiolNET. Novice Slovenija
0,99

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako svobodni so evropski mediji?

0,99

termometer

Pogovor v ciklu spletnih razprav Studio Evropa na temo "Kako svobodni so evropski mediji?", ki jo je ob svetovnem dnevu svobode tiska pripravila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji.
Foto: Evropski parlament

Evropski poslanec Milan Zver je ob svetovnem dnevu svobode tiska izrazil prepričanje, da so nekateri zaključki raziskave indeksa medijske svobode pristranski in neobjektivni ter spolitizirani, zlasti glede slovenske vlade. Poslanka Tanja Fajon pa je glede na prihajajoče predsedovanje Slovenije Svetu EU izrazila skrb, "ker nad Slovenijo visi temen oblak zaradi poseganja v neodvisnost in svobodo medijev."

Svoboda tiska je nenadomestljiv steber demokracije. Kot kažejo različne mednarodne študije, so številne vlade čas pandemije izkoristile za poskuse omejevanja medijske svobode in pluralizma. Tem trendom se je treba odločno upreti tudi s skupnim ukrepanjem na ravni EU. To so osrednja sporočila današnjega pogovora v ciklu spletnih razprav Studio Evropa na temo "Kako svobodni so evropski mediji?", ki jo je ob svetovnem dnevu svobode tiska pripravila pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji.

V pogovoru so sodelovali evropski poslanci Milan Zver (EPP), Tanja Fajon (S&D) in Irena Joveva (Renew), direktorica Evropske federacije novinarjev (EFJ) Renate Schroeder in vodja deska EU/Balkan pri Novinarjih brez meja (RSF) Pavol Szalai.

Zver: Nekateri zaključki raziskave pristranski in neobjektivni

Zver je menil, da se demokratična klima v Evropi spreminja na slabše. Glede raziskave indeksa medijske svobode, ki so ga pred kratkim objavili Novinarji brez meja, so nekateri zaključki po njegovem mnenju pristranski in neobjektivni ter "malo spolitizirani, zlasti glede slovenske vlade. Med drugim v njem piše, da je SDS skrajno desna stranka, a to ne bo držalo". Kot je dodal, ugotovitvam te raziskave ne odreka veljavnosti, saj "nam postavlja neko ogledalo". Kot je spomnil, je bila Slovenija pred več kot desetletjem "celo na devetem in desetem mestu na tem indeksu v času prve vlade Janeza Janše, kasneje se je gibala med 32. in 40. mestom, kar kaže, da so se stvari generalno poslabšale, a ostale primerljive. Želim si še več medijske svobode v Sloveniji in zlasti, da ustvarimo strukturni medijski pluralizem, ki ga danes ni".

Celotni pogovor si lahko ogledate spodaj:

Zato Zver glede napovedane evropske zakonodaje za spodbujanje svobode medijev pričakuje zlasti rešitev vprašanja, "kako ljudem zagotoviti pravico biti objektivno informiran. Upam, da bo zakonodaja dala odgovor na to, kako zagotoviti objektiven uravnotežen medijski prostor". Po njegovih besedah imajo namreč ta hip "nekateri mediji monopol, zato hvala bogu za družbene medije, ki odpravljajo ta primanjkljaj in ljudem omogočajo, da z uporabo teh družbenih omrežij sami postanejo medij".

Kot je še dodal, so mediji četrta veja oblasti, a tudi novinarji imajo odgovornost do javnosti. "Zato mislim, da je prav, da je tudi novinarsko delo lahko predmet objektivne kritike. Osredotočili smo se na pravice novinarjev in medijev, premalo pa na upravičenost državljanov, ki sprejemajo te informacije in plačujejo javne medije, da dobijo objektivno, pluralno poročanje." Zver se je izrekel proti pretirani regulaciji družbenih medijev, ki jih deloma vidi tudi kot "rešitev v dani situaciji glede na pomanjkljivosti klasičnih medijev, saj bi to lahko ogrozilo svobodo izražanja, ki je na evropski ravni ena najbolj pomembnih pravic".

Fajonova si želi, da Slovenija ne postane Madžarska

Fajonova je glede na prihajajoče predsedovanje Slovenije Svetu EU izrazila skrb, "ker nad Slovenijo visi temen oblak zaradi poseganja v neodvisnost in svobodo medijev, kar potrjujejo mednarodna združenja novinarjev in sporočila Evropske komisije. Če vemo, kako med evropskimi mediji odmeva dogajanje v Sloveniji, bodo novinarji situacijo podrobno spremljali". Kot je spomnila, je Evropski parlament že opravil razpravo o pritiskih na svobodo medijev v Sloveniji, in dodala: "Da se bomo s tem pred začetkom predsedovanja ukvarjali tudi na odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), zato je to zelo slaba popotnica za državo, saj gre za resna opozorila."

Spomnila je tudi na primere verbalnih napadov na novinarke, ki so bili obravnavani tudi na sodišču: "Verbalni napadi na novinarje so zelo zgovorni in nas je zaradi njih lahko strah." Izpostavila je še "nevaren diskurz napadov na medije v Sloveniji in Evropi s strani predsednika slovenske vlade. EU ne bo rešila vsega, a želela bi si enoten evropski okvir pravil o upravljanju z javnimi medijskimi servisi, da se zagotovita pluralnost medijev in ključna vloga teh v družbi. Če politika uporablja laži, diskreditacije in manipulacije ob obstoju platform, kjer se te bistveno hitreje širijo, je to zelo nevarno za demokracijo, in nobena zakonodaja ob odsotnosti tega zavedanja med politiko ne pomaga. Želim si, da Slovenija ne postane Madžarska, imamo namreč poskuse podrejanja javnih servisov in podrejanja medijskega prostora v celoti. Informacija je javna dobrina in ljudje imajo pravico do verodostojnih informacij, a tudi samoregulacija pri medijih je pomembna," je dejala Fajonova.

Po njenih besedah tradicionalne medije ogrožajo spletne platforme, kjer posameznik lahko "napiše, kar želi, in ko je informacija zunaj, tudi lažna, je škoda že narejena". Zato je skupna odgovornost politike in medijev tudi izobraževanje mladih o odkrivanju dezinformacij ter preverjanju in iskanju verodostojnih informacij.

Joveva: Nekatere vlade v EU so v podrejanju medijev šle predaleč

Joveva je menila, da je svoboda medijev v Sloveniji vse bolj ogrožena: "Žalosti me, da se moramo o tem pogovarjati. Kar se dogaja, je zelo nevarno za celotno družbo. Že samo pogled na objave predstavnikov vlade na Twitterju pokaže pritiske na medije in na svobodo medijev. Polagam veliko upov v novo evropsko zakonodajo, t. i. akt o medijski svobodi, ki je nujen, ker imata tako Evropski parlament kot Evropska komisija trenutno omejene pristojnosti, ne le pri pritiskih na članice, ki imajo težave pri svobodi medijev, ampak tudi pri določenih ukrepih na tem področju."

Ko je še dodala, je "ta korak zagotovo nujen, pobudo bi moral prevzeti Evropski parlament", zlasti v okviru odborov za izobraževanje in kulturo (CULT) ter za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE). "To je nujno, čas nas prehiteva, in tudi določeni politiki izkoriščajo travme ljudi iz pandemskega leta ter njihov strah za cilj podrejanja javnih medijev in zatiranja vsega, kar je kritično in jim ni všeč. To se dogaja tudi v Sloveniji, in vidikov, ki jih bo treba nasloviti, je veliko, denimo izzivi digitalizacije in spremembe pri dostopu do informacij, ločitev javnih in zasebnih medijev, vzdržen poslovni model ipd.

Žalostno je, da je treba regulirati medijski trg, a orodij danes enostavno ni dovolj, in nekatere vlade v EU so v podrejanju medijev šle predaleč, zato je treba medijski sektor obravnavati ločeno in ga urediti na evropski ravni," je pojasnila Joveva.

Jourova v Slovenijo na pogovore o varnosti novinarjev

Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova je danes ob svetovnem dnevu svobode medijev napovedala obisk Slovenije. Izrazila je pričakovanje, da se bo sestala tudi s premierjem Janšo. Za september je napovedala objavo pobude za povečanje varnosti novinarjev v EU, o tem pa se želi pogovoriti tudi s slovenskim predsedstvom Svetu EU, poroča STA.

"O varnosti novinarjev je treba spregovoriti v vseh državah članicah, ne le v Sloveniji. Položaj se slabša povsod. Zaščita medijev in medijska svoboda bosta zame glavni temi med slovenskim predsedovanjem. Rada bi prišla v Slovenijo, da primerjamo 'zapiske' − kaj želimo mi, ali smo na isti strani, kako predsedstvo lahko pomaga," je dejala komisarka pred novinarji v Bruslju. "Z dialogom in za isto mizo lahko razjasnimo veliko stvari," je še dodala.

Schroederjeva: Slovenije ne moremo primerjati z Madžarsko ali Poljsko

Kot je poudarila direktorica EFJ Renate Schroeder, ob razpravi o medijski svobodi navadno govorimo o državnih pomočeh, konkurenčni zakonodaji ter o direktivi o digitalnih pravicah, saj na ta področja Evropska komisija lahko posega. Poleg ugotovitev iz indeksa medijske svobode je omenila tudi analizo pluralizma medijev, ki jo je pripravila skupina strokovnjakov in akademikov Univerze v Firencah. Ta je pokazala, da "je politično tveganje v Sloveniji visoko, kar zadeva pluralnost medijev, pa je stanje srednje. Zato po tej plati Slovenije ne moremo primerjati z Madžarsko ali Poljsko, saj v Sloveniji obstaja pluralizem medijev", je pojasnila.

Kot je dodala, je v zadnjem obdobju do napadov na javne medije prihajalo povsod po Evropi: "Videli smo, da so imele vse vlade v času pandemije težave, in kritik je bilo veliko. Mnoge vlade, zlasti tiste, bolj nagnjene k avtokratskemu vladanju, so bile zelo kritične." Schroederjeva je izpostavila, da so javni mediji pomembni za zagotavljanje pluralnosti, zato jih je treba zaščiti tako finančno kot tudi z vidika uredniške politike. "Novinarstvo je javno dobro, zato ga moramo nujno podpreti tako v smislu etičnega poročanja in usposabljanja kot tudi z vidika samoregulacije. Okrepljena samoregulativa je potrebna, saj morajo biti novinarji bolje izobraženi in usposobljeni, imeti morajo več virov, se pogovarjati z ljudmi, ne le klikati in zadovoljevati oglaševalcev in lastnikov. Samocenzura je v porastu, zato novinarji potrebujejo boljša orodja, da se bodo lahko branili in opravljali svoje poslanstvo, torej pisali resnico na način, da se nobena skupina ne bo počutila diskriminirana." Kot je še povedala Schroederjeva,  EFJ podpira Evropsko komisijo v njenih prizadevanjih po holističnem pristopu k podpori medijev: "Prvič imamo občutek, da vsi razumemo, da je nekaj narobe, da moramo narediti več za svobodo, pluralizem in samoregulacijo medijev. Ne želim si, da bi družbeni mediji nadomeščali novinarstvo, saj tradicionalni mediji še vedno uživajo največ zaupanja."

Szalai: Novinarstvo je najboljše cepivo proti neresničnim informacijam

Po besedah Szalaija je položaj glede svobode medijev v EU zelo različen. "Na prvih treh mestih indeksa medijske svobode so skandinavske države, medtem ko je denimo Bolgarija šele 112. Največji problem je dejstvo, da ima tudi sama EU težave pri zagovarjanju svojih lastnih vrednot, vključno z medijsko svobodo. Tako dopušča, da je madžarski premier Viktor Orban protimodel medijske svobode v EU, pri čemer sodeluje tudi z drugimi vladami, denimo s poljsko, žal tudi s slovensko vlado. Zato je skrajni čas, da EU poseže in brani medijsko svobodo z obstoječo ali z novo zakonodajo," je dejal.

Glede ukrepov na ravni EU bi morala Evropska komisija po mnenju Szalaija "predlagati zavezujočo zakonodajo, da bi se novinarji zaščitili pred različnimi oblikami zlorab". V zvezi s položajem Slovenije po indeksu svobode medijev, kjer je uvrščena na 36. mesto, pa je komentira, da je to "mesto, s katerim nihče ne more biti zadovoljen. Je sicer najvišje med balkanskimi državami, a bi se morala Slovenija primerjati s skandinavskimi državami, kjer je bistveno manj verbalnih napadov in političnih pritiskov na medije. Preprečiti moramo, da bi Slovenija postala Madžarska, potrebno je hitro ukrepanje, saj je vse več samocenzure, ki je posledica napadov in nadlegovanja".

Kljub dobi družbenih omrežij je Szalai prepričan, da tradicionalni mediji še vedno igrajo zelo pomembno vlogo. "Lažne informacije se prek slednjih širijo večkrat in hitreje kot resnične informacije, zato je pomembna vloga tradicionalnih medijev z uredniško odgovornostjo in ustreznim financiranjem. Novinarstvo je najboljše cepivo proti neresničnim informacijam. Žal pa nekateri politiki v Evropi in ZDA dajejo prednost informacijam z družbenih omrežij," je bil kritičen. Kot je pojasnil, so družbena omrežja danes "raj za dezinformacije, ker nimamo sistemskih ukrepov za preverjanje informacij, kot to velja za tradicionalne medije. Zato smo prepričani, da v času pandemične krize, ko gre za življenje in smrt, potrebujemo boljšo regulacijo tudi spletnih platform", je sklenil Szalai.

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin