Petek, 3. 8. 2018, 11.44
5 let, 8 mesecev
Medicinska sestra: Smo na robu. Tako slabo v zadnjih 30 letih še ni bilo. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,48
17
Sindikati zaposlenih v UKC Ljubljana nasprotujejo ustanovitvi Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni. Kot pravijo, je ta nov zavod kot nekakšen tumor znotraj obstoječega zavoda UKC Ljubljana, saj bo uporabljal njegove kadrovske in druge resurse.
Prepričani so, da gre za razkroj javnega zdravstva, saj bo novi inštitut deloval na podlagi dragih podjemnih pogodb za zdravnike, pri čemer se bo zaobšlo veljavni plačni sistem, ob tem pa se bojijo, da gre za začetek privatizacije javnega zdravstva in da se bodo težave na podoben način reševale tudi na drugih področjih.
Predlagajo ustanovitev inštituta v kateri od drugih bolnišnic
Na inštitut so se obrnili tudi za konkretna pojasnila glede dela zaposlenih v UKC Ljubljana, a kot pravijo, odgovora niso dobili. Tako po njihovem mnenju še vedno ni jasno, kaj ustanovitev inštituta pomeni za delo strežnic, administratorjev, kuharjev in vseh drugih.
Namesto trenutne rešitve predlagajo uvedbo inštituta znotraj katere od drugih slovenskih bolnišnic, pri čemer bi vse osebje v inštitutu zaposlili na novo.
Dotaknili so se tudi problematike pomanjkanja medicinskih sester. Kot je poudarila ena izmed njih, delajo na robu zmogljivosti, tako slabo pa v zadnjih tridesetih letih še ni bilo. Poudarila je, da se marsikatera kolegica raje odloči za delo v bolje urejenem in plačanem okolju v tujini.
Pojasnila o delu inštituta za otroške srčne bolezni menda kmalu
V. d. direktorja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni Brane Dobnikar je pojasnil, da so morali za včeraj sklicano novinarsko konferenco odpovedati zaradi zadržanosti predsednika sveta inštituta Igorja Gregoriča. Izvedli jo bodo v prihodnjih dneh. Kirurg Jorge Salazar iz ZDA je sicer glede prihodnosti inštituta optimističen.
Dobnikar je dejal, da želijo javnosti podrobno pojasniti vizijo delovanja inštituta ter predstaviti njegove kratkoročne in srednjeročne načrte. Pri tem naj bi posebno pozornost namenili novim oblikam dela, ki jih nameravajo vpeljati na področju otroške kardiologije. Kdaj bo inštitut začel klinično delo, pa še ni mogel napovedati.
Spomnil je, da inštitut trenutno Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana oziroma njegovi pediatrični kliniki zagotavlja stalno prisotnost kirurga in otroškega kardiologa. Strokovnjaki, ki prihajajo iz tujine, se menjajo, trenutno je v Ljubljani otroški srčni kirurg Jorge Salazar iz kardiološkega centra v Houstonu v ZDA, ki je v sredo in danes že operiral dva novorojenčka.
Salazar je prepričan, da se bo področje otroške srčne kirurgije v Ljubljani uredilo. "Tudi bolnišnice drugod po svetu imajo vzpone in padce," je opozoril. Takšen padec so doživeli tudi na otroški srčni kirurgiji v Ljubljani, kar pa se bo popravilo, je dejal.
Po njegovih besedah je v svetu in tudi Evropi veliko programov, ki delujejo zelo dobro. Predlaga, da bi v Ljubljani preskočili fazo učenja na svojih napakah in se učili od drugih, kjer program dobro deluje. "A treba je pridobiti strokovnjake, ki bodo delali za to," je dejal.
"V Sloveniji je trenutno najbolj nujno organizirati kolektiv, v katerem bodo njegovi člani enakopravni partnerji. To ustvari zaupanje," je opozoril Salazar, ki dela v kardiološkem centru v Houstonu. "Če v kolektivu vlada pozitivno vzdušje, se njegovi člani čutijo povezane med seboj, kar skoraj čudežno vpliva na njegov uspeh," je pojasnil.
Če se držijo vsak zase, pa je zelo težko zagotoviti usklajen skupen pristop pri zdravljenju. Zaradi tega trpijo vsi - tako mali bolniki in njihovi starši kot kolektiv, je opozoril.
17