Janez Janša
Petek, 25. 10. 2019, 13.13
5 let, 1 mesec
Kako politična pripadnost kroji stališča SDS do Hrvaške
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,98
56
Stranki HDZ hrvaškega premierja Andreja Plenkovića in SDS Janeza Janše na evropskem parketu obe spadata pod okrilje Evropske ljudske stranke.
Kaj imajo skupnega predsednik odhajajoče Evropske komisije Jean Claude Juncker, hrvaški premier Andrej Plenković in predsednik naše največje opozicijske stranke SDS Janez Janša? Vsi trije spadajo v isto politično družino konservativne Evropske ljudske stranke.
Evropska komisija je tik pred iztekom mandata Hrvaški prižgala zeleno luč za vstop v Evropsko unijo. Slovenija je nasprotovala temu, da bi komisija na svoji zadnji seji odločala o tako strateško pomembnem in dolgoročnem vprašanju. K temu jo je v pismu pozvalo tudi šest od osmih slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu.
Pobudi se kot edina nista pridružila evropska poslanca stranke SDS Milan Zver in Romana Tomc. Tudi po sprejemu odločitve, ko je večina evropskih poslancev izrazila obžalovanje, da je o zadevi odločala zdajšnja komisija, je Tomčeva izrazila pričakovanje, da je bila Evropska komisija v svoji oceni nepristranska in strokovna, Zver pa je izpostavil, da verjame v pravilno oceno komisije.
Šarca skrbijo nezakoniti migranti
Premier Marjan Šarec je izpostavil, da je Evropska komisija tik pred odhodom sprejela politično odločitev. "Slovenija pričakuje, da bo Hrvaška v nadaljevanju izpolnila vse pogoje, tako tehnične kot pravne, vključno s spoštovanjem vladavine prava, za vstop v schengenski prostor," so zapisali v njegovem kabinetu. Hrvaška namreč zavrača spoštovanje arbitražne razsodbe o meji med državama.
Kot so še poudarili v Šarčevem kabinetu, mora Hrvaška izkazati tudi sposobnost učinkovitega varovanja zunanje meje in s tem zagotavljanja varnosti celotne EU. "To, da smo letos imeli že 12 tisoč nezakonitih migrantov, ki smo jih potem vrnili na Hrvaško, pomeni, da od nekod prihajajo in da je meja med BiH in Hrvaško prepustna. In zato ne vem, ali se bo to z morebitnim vstopom v schengen kar čez noč spremenilo," je ob tem poudaril Šarec.
Premier Marjan Šarec je izpostavil, da je Evropska komisija tik pred odhodom sprejela politično odločitev.
Janša: Vstop Hrvaške v schengen je v strateškem interesu Slovenije
Na drugi strani je predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša ocenil, da je "v strateškem interesu Slovenije, da se schengenska meja čim prej pomakne na Hrvaško". Slovenija bi morala Hrvaški pomagati pri nadzoru meje z BiH, ne pa jo blokirati, meni.
Izpostavil je, "da se očitkom slovenske vlade, da Hrvaška ni sposobna vzpostaviti schengenske meje, v Bruslju prizanesljivo nasmihajo". Kot je zapisal, "očitek prihaja s strani reciklirane vlade, ki je leta 2015 čez schengensko mejo spustila blizu 500 tisoč ilegalnih migrantov".
Politična pripadnost kroji stališča do Hrvaške
Ob zgornji stališčih je pomembno vedeti, da Jean Claude Juncker, Janez Janša in hrvaški premier Andrej Plenković spadajo pod okrilje iste evropske politične stranke. Gre za Evropsko ljudsko stranko, najmočnejšo politično silo v Evropski uniji.
Slovenska politika tako zaradi razlik v strankarski pripadnosti na mednarodnem prizorišču znova ni nastopila enotno.
"Hrvaški zagotovo ni škodilo, da njen premier spada v isto politično skupino kot predsednik komisije Jean Claude Juncker," pravi nekdanji diplomat Roman Kirn.
"To ni dobro za Slovenijo"
"Vsekakor bi bilo zaželeno, da se vsi evropski poslanci poenotijo okoli vprašanja, kot je to. To ni dobro za videnje Slovenije v tujini, kjer je opazna naša notranjepolitična razcepljenost. To je samo po sebi slabo. Ne vem pa, koliko je bilo vloženega napora, da bi se poenotili," pravi nekdanji diplomati in svetovalec za zunanje zadeve v Šarčevem kabinetu Roman Kirn.
Izpostavlja, da bo Slovenija, ko bo Svet EU dokončno odločal o vstopu Hrvaške v schengen, morala izkazati enotnost. Takrat bo to vprašanje po njegovem terjalo pozornost vseh strank, tudi SDS.
Kot je še poudaril, Hrvaški zagotovo tudi ni škodilo, da njen premier spada v isto politično skupino kot predsednik komisije Jean Claude Juncker. "Hrvaška je že nekajkrat pokazala, da se dobro znajde znotraj EPP, ki je vodilna politična sila. To je dejstvo, s katerim se moramo sprijazniti in realno računati. To dejstvo določa razmerje sil in če k temu dodamo še pametno hrvaško politiko, ki utrjuje svoj ugled v EU zlasti prek Evropske ljudske stranke, potem je to to, kar imamo," je dejal.
V zvezi s stališčem stranke SDS, ki edina ni nasprotovala obravnavi hrvaškega vstopa v schengen v zdajšnji sestavi Evropske komisije, je prvi slovenski premier Lojze Peterle dejal, da je igri veliko političnih vložkov tako na hrvaški kot tudi na slovenski strani.
"V igri velik politični vložek tako na hrvaški kot na slovenski strani"
Prvi slovenski premier in nekdanji zunanji minister Lojze Peterle je na naše vprašanje glede neenotnosti slovenske politike odgovoril, da nobeno pismo ne bi moglo spremeniti odločitve Evropske komisije. "Komisija se je odločila, kot se je. Mislim, da nobeno pismo take zadeve ne more spremeniti. Zadeva gre naprej, ampak poglejte, kdaj je že bila pozitivna ocena za Bolgarijo, pa po osmih letih še ni v schengnu. Zadevo zato jemljem mirno in formalno," je dejal.
V zvezi s stališčem stranke SDS, ki edina ni nasprotovala obravnavi vstopa Hrvaške v schengen v zdajšnji sestavi Evropske komisije, pa je dejal le, da je v igri veliko političnih vložkov tako na hrvaški kot tudi na slovenski strani.
Vse parlamentarne stranke smo prosili za komentar neenotnega nastopa slovenske politike v zvezi s Hrvaško. Odgovorili so nam v LMŠ, NSi, DeSUS in SD.
LMŠ: "Nepisano pravilo večine evropskih držav je, da kljub morebitnim notranjim nesoglasjem navzven delujejo enotno. Pri nas slednje žal že nekaj časa ni v navadi, kar gre v škodo tako zagovarjanju nacionalnih interesov kot podobi Slovenije v tujini. Nekatere politične stranke žal še niso prišle do zrelega spoznanja, da se notranjepolitičnih točk v evropski oziroma zunanji politiki ne nabira."
NSi: "Dejstvo, da slovenska politika zopet ni enotno nastopila ob zunanjepolitičnem vprašanju, zagotovo ne pripomore k ugledu naše države in učinkovitosti naše diplomacije. Evropska poslanka Ljudmila Novak se je skupnemu pozivu evropskih poslancev glede ravnanja EU ob želji Hrvaške, da vstopi v schengensko območje, pridružila. Zakaj tega poziva niso podprli vsi evropski poslanci, ki prihajajo iz Slovenije, pa je vprašanje, na katerega morajo odgovoriti sami."
DeSUS: "V poslanski skupini DeSUS obžalujemo neenotnost slovenske zunanje politike do tega vprašanja. Ne samo, da to krni mednarodni politični ugled Republike Slovenije, to ni dobro za našo državo kot tako. Je pa večji del politike izrazil obžalovanje in kritičnost, da je komisija takšno odločitev sprejela tik pred odhodom, kar ustvarja dilemo o strokovnosti odločitve in hkrati potrjuje njeno politično pogojenost.V PS DeSUS vseeno opozarjamo, da ta odločitev predstavlja le eno izmed faz vstopa v schengen. Potrebno je še soglasje Sveta EU ter končno držav članic, tudi Republike Slovenije.
SD: "Socialni demokrati smo prepričani, da moramo vse politične stranke v zunanjih odnosih delovati čim bolj enotno in v interesu Slovenije ter njenih državljank in državljanov. Neenotnost odločevalcev in postavljanje posameznih ali posameznikovih interesov pred interese Republike Slovenije pa dolgoročno slabi naš položaj ter vlogo države tako znotraj EU kot v globalnih okvirjih."
56