Kako izbrati gostilno, v kateri ne tvegamo zastrupitve s hrano?

Inšpektorji urada za varno hrano so lani pregledali skoraj 1.400 gostinskih objektov po vsej Sloveniji in v 59 primerih zaradi neprimernih higienskih razmer, nepravilnih postopkov rokovanja s hrano, nesledljivosti živil in neustrezne toplotne obdelave prepovedali opravljanje dejavnosti oziroma odredili njihovo zaprtje. Inšpektorji so pregledali le del ponudnikov prehrane, vseh je v Sloveniji namreč okoli 13 tisoč. Obiskovalci morajo biti pazljivi, kje se prehranjujejo, in morajo vedeti, kako ravnati v primeru zastrupitve.

Sanitarije so ogledalo gostinskega lokala Čiste sanitarije v gostinskem lokalu so znak, da se osebje zaveda pomena higiene in da je morda tako tudi v kuhinji. "Sanitarije so ogledalo higienskih razmer v gostinskem obratu," izstreli sanitarna inženirka Nataša Mežnarič iz podjetja Barjans, ki je tudi zunanja strokovna sodelavka fakultete za zdravje.

Dober pokazatelj ustreznih higienskih razmer je tudi vedenje natakarja. "Ko nam natakar na mizo prinese kozarec ali krožnik, ga opazujmo, ali ga ne drži na mestu, kjer bomo pili ali jedli. Prav tako je nedopustno, da natakar pri pripravi pijače limono ali led prijema z roko. Gre za drobne malenkosti, ki pa nas opozarjajo na raven gostilne oziroma na dejstvo, koliko pomena osebje pripisuje dobrim higienskim navadam," pravi Mežnaričeva.

Da je prvi vtis ob obisku lokala najbolj pomemben, poudarjajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). "Če se lokal zdi zanemarjen, se najverjetneje zanj ne bomo odločili. Običajno so dobri tisti lokali, ki imajo veliko gostov. To pomeni, da so znani po tem, da je hrana dobra, ne predraga in vselej sveže pripravljena, ker je veliko prodajo. Dobro je, da si po drugih mizah ogledamo, kaj se v izbranem lokalu običajno je, in se tega držimo – ne izbiramo 'eksotičnih' jedi v lokalih, ki sicer ponujajo bolj tradicionalno hrano," svetuje Pavel Pollak z NIJZ.

Najpogostejši sta bakteriji kampilobakter in salmolnela Tako v Sloveniji kot tudi Evropi prevladujeta dva mikroorganizma, ki povzročata zastrupitve s hrano. "To sta bakteriji kampilobakter in salmolnela, ki ju najdemo v mesu, nepasteriziranem mleku in vodi, salmonelo pa še v školjkah in rakovicah, ter jajcih in jedi iz surovih jajc," pojasni Mežnaričeva in dodaja, da sta obe poznani kot bolezni umazanih rok.

Za obe je tudi značilno, da marsikdaj sploh ne vemo, da smo se z njima okužili. Znaki so namreč lahko podobni gripi, pri kateri nas bolijo kosti, imamo bolečine v mišicah, glavobol in visoko temperaturo. Med drugimi znaki zastrupitve s hrano sta lahko tudi driska in bruhanje, ki sta vodilna klinična znaka večine črevesno nalezljivih bolezni.

Kdaj se pojavijo znaki zastrupitve? "Znaki zastrupitve se lahko pojavijo takoj ali šele po 48 urah. Predvsem pri salmoneli številni ljudje sploh ne vedo, da so okuženi. Ker ima oseba v telesu povečano število bakterij salmonele, jo lahko tudi prenese v hrano. Skozi blato se iz človeškega telesa lahko izločajo tudi več kot eno leto," opozarja Mežnaričeva, ki zato v takšnih primerih svetuje čimprejšnji obisk zdravnika. Pomembno je še, da o okužbi obvestimo tudi Upravo za varno hrano, ki bo z inšpekcijskim nadzorom preverila stanje v gostinskem lokalu ter potrdila ali ovrgla vir okužbe. Zastrupljene osebe naj tudi dobro pomislijo, kaj in kje vse so še jedle v zadnjih dneh.

Več se jih zastrupi doma kot v gostilni Mežnaričeva poudarja, da se veliko več zastrupitev s hrano v Sloveniji zgodi v domačem gospodinjstvu kot pa v gostilni. "Ljudje so doma manj pozorni na pravilno ravnanje s prehranskimi izdelki. Če imamo v hladilniku meso, ki ga želimo odtajati za jutrišnje kosilo, moramo biti pozorni, da se njegova tekočina ne izteka v posodo pod njim, kjer je na primer čaj. Nekateri so doma tudi manj dosledni pri čiščenju hladilnikov," še opozarja strokovna sodelavka s fakultete za zdravje.