SiolNET. Novice Slovenija
5,55

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako gotovino iz sefa pripeljati v Slovenijo

5,55

termometer

 | Foto: Thinkstock
Foto: Thinkstock

Hramba 100 tisoč evrov v bankovcih po 50 evrov v sefu zasede malo prostora. Kupček bankovcev je visok le 22 centimetrov. Če ga kot slovenski državljan hranite v Črni gori, ga je treba ob vstopu v Evropsko unijo (EU), torej na hrvaško-črnogorski meji, prijaviti, oblasti pa lahko nato preverijo izvor tega denarja.

V slovenski javnosti še vedno odmeva novica o drznem ropu v apartmaju na črnogorski rivieri, v katerem so iz sefa upokojenega slovenskega bankirja Črta Mesariča ukradli 100 tisoč evrov gotovine, zlatnino in več drugih dragocenosti.

Gre za nekdanjega prvega moža Nove KBM, ki je v letih od 2005 do 2011 vodil NLB Montenegrobanko, največjo finančno ustanovo v Črni gori. Ta je z desetinami milijonov evrov kreditirala danes nasedle nepremičninske projekte, za katerimi so se skrivali vplivni posamezniki blizu črnogorskemu političnemu vrhu.

Mesarič je ob prijavi ropa črnogorski policiji dejal, da je v sefu hranil odpravnino, ki jo je prejel ob odhodu v pokoj leta 2011. Vendarle bi se po mesečni plači vodilnih v NLB Montenegrobanki le stežka približali ukradenim stotim tisočakom.

Nekdanji glavni izvršni direktor NLB Montenegrobanke Črt Mesarič je 100 tisoč evrov raje kot v banki hranil v sefu. | Foto: Mediaspeed Nekdanji glavni izvršni direktor NLB Montenegrobanke Črt Mesarič je 100 tisoč evrov raje kot v banki hranil v sefu. Foto: Mediaspeed


Preberite še:

Slovenskemu bančniku v Črni gori ukradli 100 tisoč evrov in uro s posvetilom Mila Đukanovića

Rop, ki razkriva sporne črnogorske posle NLB


Gotovinski posli družin Janša in Kangler

V zadnjih letih so slovenski organi odkrivanja in pregona razkrili tudi gotovinske posle nekaterih drugih vidnih predstavnikov gospodarske in politične elite.

Tako je protikorupcijska komisija leta 2013 v poročilu, ki je pozneje s položaja premierja odneslo prvaka SDS Janeza Janšo, ugotovila za najmanj 210 tisoč evrov nepojasnjenega premoženja. Janševi sorodniki so na banko nosili ovojnice z gotovino za odplačilo obrokov njegovega posojila, z gotovino je plačal tudi del kupnine za stanovanje in avto.

Z gotovino so poslovali tudi v družini nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja. Na očitke o njenem neznanem izvoru so se njeni člani branili, da so v sefu hranili več deset tisoč evrov, ki naj bi jih podedovali, dobili nazaj od sorodnikov ali pa si jih izposodili od prijateljev.

Gotovinske transakcije pri prodaji blaga in storitev so pri nas danes omejene pri pet tisoč evrov, gotovinsko poslovanje med fizičnimi osebami pa ni omejeno. | Foto: Tina Deu-Siol.net Gotovinske transakcije pri prodaji blaga in storitev so pri nas danes omejene pri pet tisoč evrov, gotovinsko poslovanje med fizičnimi osebami pa ni omejeno. Foto: Tina Deu-Siol.net

Gotovine v sefu ni treba prijaviti

S tem, da oseba v sefu hrani večjo vsoto denarja, ne krši določb zakona o preprečevanju pranja denarja, gotovine pa ji tudi ni treba posebej prijavljati, so nam pojasnili na ministrstvu za finance. Na Fursu pa pravijo, da je pomembno, da ima gotovina temelj v prijavljenih dohodkih. 

Drugače je, če bi oseba denar porabila za nakup nepremičnine, osebnega vozila ali morda tudi za nakup dražjih kosov elektronske opreme. Trgovci lahko namreč sprejmejo največ pet tisoč evrov gotovine. Glavnino kupnine je torej treba poravnati z nakazilom prek bančnega računa.

Pri pologu gotovine v vrednosti 15 tisoč evrov ali več na bančni račun pa morajo banke po zakonu začeti postopke preverjanja njenega izvora in ugotovitve sporočiti na urad za preprečevanje pranja denarja. Če na banki sumijo, da gre za umazan denar, lahko ustreznim organom prijavijo tudi manjše transakcije.

Sosedu lahko plačate 50 tisoč evrov, podjetju ne

Poslovanje z višjimi zneski gotovine namreč prinaša večje tveganje za mogoče zlorabe, so ob nedavni prenovi zakonodaje s področja preprečevanja pranja denarja opozorili na uradu za preprečevanje pranja denarja.

"Izkušnje urada pri obravnavanju konkretnih zadev s področja sumljivih transakcij kažejo, da dvigi in pologi gotovine v večjih zneskih še vedno pomenijo povečano tveganje za pranje denarja in financiranje terorizma," pravijo.

Gotovinske transakcije pri prodaji blaga in storitev so pri nas danes omejene pri pet tisoč evrov. Če trgovec vzame več gotovine, mu grozi globa od 12 do 120 tisoč evrov. Na drugi strani gotovinsko poslovanje med fizičnimi osebami ni omejeno. Če na primer od fizične osebe kupite stanovanje, ga lahko plačate v gotovini.

Gotovina niso le bankovci in kovanci

V skladu z določbami evropske zakonodaje gotovina pomeni:

  • bankovce in kovance, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo,
  • prenosljive instrumente, ki se glasijo na prinosnika, vključno z denarnimi instrumenti, ki se glasijo na prinosnika (torej osebo v postopku), kot so potovalni čeki,
  • prenosljive instrumente (vključno s čeki, zadolžnicami in denarnimi nakazili), ki so izdani na prinosnika, indosirani brez omejitev, izdani v korist fiktivnega prejemnika ali v drugih oblikah, ki dopuščajo prenos naslova ob predaji,
  • ter nepopolne instrumente (vključno s čeki, zadolžnicami in denarnimi nakazili), ki so sicer podpisani, vendar brez navedbe imena prejemnika plačila.

Kdaj vaša gotovina zanima policijo?

Kritiki omejevanja gotovinskega poslovanja opozarjajo, da vsaka zaostritev - pri nas smo zadnjo sprejeli leta 2014, ko smo gotovinska plačila omejili na pet tisoč evrov - prinaša manjšo anonimnost državljanov in višje stroške bančnih provizij. | Foto: Thinkstock Kritiki omejevanja gotovinskega poslovanja opozarjajo, da vsaka zaostritev - pri nas smo zadnjo sprejeli leta 2014, ko smo gotovinska plačila omejili na pet tisoč evrov - prinaša manjšo anonimnost državljanov in višje stroške bančnih provizij. Foto: Thinkstock Kaj ob najdbi večje vsote gotovine pri posamezniku stori policija? Ima državljan lahko doma v sefu na primer sto tisočakov?

Policija ni pristojna za ugotavljanje premoženjskega stanja državljanov, to je v pristojnosti Finančne uprave Republike Slovenije (Furs), pravijo na policiji. Hipotetičnih primerov ne želijo komentirati, neuradni viri pa pravijo, da posedovanje večje količine gotovine samo po sebi ni sporno. Če lastnik ne zna pojasniti njenega izvora, pa policija o tem poroča Fursu, ki lahko opravi nadzor.

Drugače je seveda v primerih, kjer obstaja sum, da denar izvira iz konkretnega kaznivega dejanja; v takih primerih se policija ravna po zakonu o kazenskem postopku, pravijo na policiji.

Na zunanjih mejah EU obvezna prijava nad 10 tisoč evrov

Pri prečkanju meja Evropske unije (EU) morate prijaviti gotovino nad 10 tisoč evrov. V primeru prenosa gotovine iz Črne gore bi morali to storiti na meji med Črno goro in Hrvaško. V Sloveniji so od vstopa Hrvaške v EU mejni prehodi le še letališča in Luka Koper.

Če carinski organ odkrije neprijavljeno gotovino, jo zaseže, Furs pa začne postopek o prekršku. Tudi če gotovino prijavite, lahko pristojni organi preverijo njen izvor. Če carina – pri prijavljeni ali neprijavljeni gotovini – zazna sum pranja denarja ali financiranja terorizma, napiše obrazloženo pisno pobudo in jo pošlje na urad za preprečevanje pranja denarja.

Banka lahko zavrne polog

Za kaznivo dejanje pranja denarja je pri nas zagrožena kazen do pet let zapora, če gre za višje vrednosti (nad 50 tisoč evrov), do osem let, če je dejanje izvršeno v okviru hudodelske združbe, pa do deset let zapora. Sodišče izreče tudi denarno kazen, sporni denar pa se odvzame. | Foto: Thinkstock Za kaznivo dejanje pranja denarja je pri nas zagrožena kazen do pet let zapora, če gre za višje vrednosti (nad 50 tisoč evrov), do osem let, če je dejanje izvršeno v okviru hudodelske združbe, pa do deset let zapora. Sodišče izreče tudi denarno kazen, sporni denar pa se odvzame. Foto: Thinkstock Letos sprejeta novela zakona o preprečevanja pranja denarja je zaostrila pravila za poročanje bank, hranilnic in drugih o gotovinskih transakcijah. Po novem morajo uradu za preprečevanje pranja denarja poročati o vseh transakcijah nad 15 tisoč evrov (prej nad 30 tisoč evrov).

"Zavezanec mora opraviti pregled stranke pri sklepanju poslovnega razmerja s stranko pri vsaki transakciji v vrednosti 15 tisoč evrov ali več, pri prirediteljih in koncesionarjih, ki prirejajo igre na srečo, kadar gre za transakcije v vrednosti dva tisoč evrov ali več," pravijo na uradu. Dodajajo, da je obveznost pregleda velja tudi pri dvomu o verodostojnosti in ustreznosti predhodno pridobljenih podatkov o stranki ali dejanskem lastniku stranke ter vedno, kadar v zvezi s transakcijo, stranko, sredstvi ali premoženjem obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

Če torej v banko prinesete več kot 15 tisoč evrov, morate izpolniti obrazec, v katerem pojasnite izvor denarja. To je lahko prodana nepremičnina, dediščina, lahko pojasnite, da gre za denar, ki ste ga hranili v sefu. Če izvora ne znate pojasniti, lahko banka polog zavrne.

O izvoru denarja banka poroča uradu za preprečevanje pranja denarja. Če ta naposled zazna sume nepravilnosti, obvesti policijo in tožilstvo in jim posreduje potrebno dokumentacijo za začetek pregona suma kaznivega dejanja, pravijo na uradu.

"Od vseh sporočenih
sumljivih transakcij jih kar 85 odstotkov sporočijo banke in hranilnice, medtem ko je delež
sporočenih sumljivih transakcij nefinančnih institucij, med katerimi so odvetniki, notarji, davčni
svetovalci, računovodski servisi, trgovci z umetninami, neznaten. Menimo, da bi okrepljen
nadzor nad temi zavezanci lahko pripomogel k večjemu deležu sporočenih sumljivih transakcij," pravijo na ministrstvu za finance, | Foto: Thinkstock "Od vseh sporočenih sumljivih transakcij jih kar 85 odstotkov sporočijo banke in hranilnice, medtem ko je delež sporočenih sumljivih transakcij nefinančnih institucij, med katerimi so odvetniki, notarji, davčni svetovalci, računovodski servisi, trgovci z umetninami, neznaten. Menimo, da bi okrepljen nadzor nad temi zavezanci lahko pripomogel k večjemu deležu sporočenih sumljivih transakcij," pravijo na ministrstvu za finance, Foto: Thinkstock

Koliko gotovine hranimo Slovenci

Na Banko Slovenije smo naslovili vprašanje, koliko gotovine hranijo slovenska gospodinjstva, a odgovorov včeraj nismo prejeli.

Slovenci pa smo še vedno nagnjeni k varčevanju v bankah, čeprav so obrestne mere v zadnjem lasu blizu ničelne. Skupna vsota vlog slovenskih gospodinjstev vseskozi raste, edina izjema je obdobje bančne sanacije v letu 2013.

Na računih pri slovenskih bankah je bilo sicer konec marca za skoraj 40 milijard evrov prihrankov gospodinjstev, kar je tri milijarde evrov več kot konec leta 2013. Od tega je bilo samo v hranilnih vlogah več kot 16 milijard evrov. Več o tem v grafiki.

 

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 36
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin