Nedelja, 24. 12. 2023, 11.39
4 mesece, 1 teden
Kaj takšnega se za božič ni zgodilo že več let
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,03
Leta 1994 smo imeli v večjem delu Slovenije najbolj zasnežen božič v zadnjih 70 letih. Fotografija je simbolična.
Letošnji božič se utegne uvrstiti med tri najtoplejše v zgodovini meritev, so napovedali na profilu Meteoinfo Slovenija na družbenem omrežju Facebook. Kot so zapisali, bodo v večjem delu Slovenije termometri pokazali od 10 do 15 stopinj Celzija, na vzhodu pa se lahko lokalno ogreje tudi do 17 ali morda celo do 18 stopinj Celzija. Zaradi jugozahodnega vetra bo marsikje nenavadno toplo že jutro. Celo na Kredarici se lahko temperatura približa 10 stopinjam Celzija.
Uradno najvišjo temperaturo v Sloveniji smo na božični dan sicer izmerili leta 2009, ko je na avtomatski meteorološki postaji v Cerkljah ob Krki termometer pokazal kar 19,1 stopinje Celzija. Takrat so okrepljeni južni vetrovi poleg visokih temperatur prinesli tudi obilne padavine. Ponekod toliko dežja decembra v enem dnevu ni padlo še nikoli do zdaj, kar je skupaj s taljenjem snega povzročilo poplave.
Leta 1994 najbolj zasnežen božič v zadnjih 70 letih
Zelo izstopajo tudi božični prazniki leta 2015, ko v izjemno toplem in suhem decembru snežne odeje ni bilo niti na Kredarici. To je tudi edini primer v zgodovini meritev, ko na naši najvišji meteorološki postaji za božič ni bilo snega, so izpostavili na Meteoinfo Slovenija.
In dodali, da je bilo povsem drugače leta 1994, ko smo v večjem delu Slovenije imeli najbolj zasnežen božič v zadnjih 70 letih. Marsikje na vzhodu je bilo snega več kot pol metra. Snežna odeja je prekrivala tudi večji del Primorske, kopni so ostali le najnižji deli.
Snežne razmere v visokogorju
Nevarnost snežnih plazov je nad nadmorsko višino okoli 2.000 metrov zmerna, 2. stopnje, nižje pa majhna, 1. stopnje. Predvsem so nevarna strma pobočja s kložami in grape, kjer je več napihanega snega. Na južnih strmih pobočjih se sneg čez dan ojuži in je zato lahko nekoliko manj stabilen, je zapisano na spletnih straneh agencije za okolje (Arso).
Na vetru izpostavljenih legah je možnost zdrsa. Ob razmeroma toplem vremenu v hribih in gorah se je sneg v preteklih dneh na prisojnih legah čez dan ojužil in ponoči pomrznil, krepila se je skorja, nekoliko se je sesedel, v sredogorju tudi kopnel. V senci je sneg ostal večinoma suh in mehak ter slabo preobražen, tam je nekaj skorje le zaradi vetra. V sredogorju je snega bolj malo, debelejša snežna odeja je večinoma šele nad okoli 2.000 metrov nadmorske višine. Več snega je v Julijskih Alpah kot drugod po naših gorah.
Snežnih padavin ne pričakujemo
Kot je zapisano na spletni strani agencije za okolje (Arso), bo danes sicer zmerno do pretežno oblačno, predvsem v jugozahodnih krajih pa bo povečini sončno vreme. Najvišje dnevne temperature bodo od 6 do 12, na Primorskem ter ponekod v južnih krajih do 15 °C.
Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, v zahodnih krajih pa bo postopno več nizke oblačnosti. Ponekod bo pihal jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od –1 do 5, ob morju okoli 6, najvišje dnevne od 8 do 13, v Beli krajini do 15 °C.
